Zalar je na novinarski konferenci dodal, da je bila njegova prijava pravočasna in popolna in na osnovi te ugotovitve je danes predsedniku republike Danilu Türku že odstopil celotno dokumentacijo v nadaljnje odločanje.
Napovedal je, da bo na vladi podprl kandidaturo Sekolca, pričakuje pa, da bodo enako storili tudi ostali člani vlade. Pričakuje tudi, da bo državni zbor kandidaturo Sekolca obravnaval že septembra.
Zalar je podrobneje predstavil življenjepis Jerneja Sekolca, pri čemer je izpostavil njegove izkušnje na področju arbitraže. Leta 1970 je diplomiral na pravni fakulteti univerze v Ljubljani, leta 1976 je na pravni fakulteti v Zagrebu magistriral iz mednarodnega gospodarskega prava, leta 1978 pa je doktoriral na pravni fakulteti v Novem Sadu. Bil je asistent, docent in izredni profesor na ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.
Kot je navedel Zalar, se je njegova mednarodna kariera začela leta 1982, ki traja že skoraj 30 let. Od leta 1982 do leta 2001 je bil član sekretariata Komisije ZN za mednarodno trgovinsko pravo (Uncitral). V letih 2001-2008 je bil sekretar Uncitrala, v tem času pa je bil tudi direktor oddelka za mednarodno gospodarsko pravo v uradu ZN za pravne zadeve.
Kot član sekretariata Uncitrala je delal v različnih projektih, ki so bili zaupani medvladnim pogajalskim skupinam, največ pa je delal v delovni skupini za arbitražo, pa tudi v delovni skupini za konciliacijo in mediacijo. Sodeloval je pri pripravi standardnih zakonodajnih in pogodbenih besedil v zvezi z arbitražnim reševanjem sporov.
Leta 2008 je bil izvoljen za člana londonskega mednarodnega arbitražnega sodišča, zdaj pa je neodvisen arbiter v vrsti stalnih, t.i. institucionalnih arbitraž po vsem svetu in hkrati tudi arbiter v ad hoc arbitražah, kakršna bo tudi arbitraža med Slovenijo in Hrvaško. Nedavno je bil imenovan tudi za člana stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Zalar je še dejal, da Sekolec aktivno govori angleško, nemško, špansko, francosko, srbsko in hrvaško.
Zalar je glede predlogov, da bi Slovenija počakala na izbiro svojega arbitra na čas po morebitnih predčasnih volitvah, dejal, da je takšen predlog nerealen, lahko pa bi bil tudi škodljiv za strateške interese Slovenije. Lahko bi se namreč zgodilo, da Slovenija zaradi kratkega 15-dnevnega roka za imenovanje člana arbitražnega sodišča, ki začne teči po hrvaškem podpisu pristopne pogodbe z EU, sploh ne bi uspela imenovati svojega arbitra, s čimer bi poslabšala svoje možnosti za uspeh v tem postopku, je pojasnil.
Zalar je omenjeno povedal, potem ko se je v torek iztekel 30-dnevni rok za prijavo na razpis za slovenskega člana arbitražnega sodišča. V skladu z zakonom o predlaganju kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč so se na razpis lahko prijavili univerzitetni diplomirani pravniki, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev sodnika vrhovnega ali ustavnega sodišča, z aktivnim znanjem angleškega jezika, ki bo delovni jezik arbitražnega sodišča.
Predsednik republike se mora do kandidature opredeliti po pridobitvi mnenje sodnega sveta in vlade o prijavljenem kandidatu. V kolikor bo kandidaturo Sekolca podrl, bo nato posredoval obrazložen predlog za izvolitev državnemu zboru, ki bo nato s tajnim glasovanjem odločil o izvolitvi primernega kandidata. Za izvolitev je v DZ potrebna večina glasov vseh poslancev, torej najmanj 46.
Kot je dejal Zalar, je ta postopek po eni strani relativno zapleten, po drugi strani pa izjemno transparenten in predvsem daje kandidatu, ki je bil izvoljen, visoko stopnjo demokratične legitimnosti.
Slovenski arbiter bo eden izmed petih članov arbitražnega sodišča. Enega bo v arbitražno sodišče imenovala še Hrvaška, ki ga sicer še ni izbrala, tri pa bosta državi izbrali s seznama kandidatov, uglednih strokovnjakov za mednarodno pravo, ki ga bo predstavila Evropska komisija. Ta seznam, kot je dejal danes Zalar, po njegovih informacijah še ni popoln.
Roki za imenovanje članov sodišča sicer začnejo teči z dnem podpisa pogodbe o pristopu Hrvaške k EU, do česar naj bi prišlo konec leta.
