V danes objavljenem mnenju o smotrnosti poslovanja vlade pri ureditvi razmerij pri infrastrukturi za izvajanje gospodarskih javnih služb računsko sodišče ugotavlja, da vlada v izhodni strategiji ni vzpostavila celovite strategije upravljanja z infrastrukturo, "saj ta ne temelji na izvedenih primerjalnih analizah".
"Posledica tega je, da je v strategiji določila aktivnosti in cilje, ki niso argumentirani ter ne predstavljajo ustreznih usmeritev za urejanje razmerij pri infrastrukturi za izvajanje gospodarskih javnih služb", so zapisali in dodali, da je predvideni prenos lastništva infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb na izvajalce teh dejavnosti, ki ga predvideva izhodna strategija, neustrezen, saj ne upošteva tveganj takšnega prenosa.
Kot so tudi navedli na računskem sodišču, se izhodna strategija odraža tudi v sprejemu zakona o Družbi za avtoceste RS (Dars). Pri tem so spomnili, da je z novim zakonom določila, da avtoceste preidejo v last koncesionarja na podlagi stavbne pravice, s čimer se spreminja lastnina na premoženju, potrebnem za izvajanje gospodarskih javnih služb, s tem pa tudi status grajenega javnega dobra.
"Te spremembe povečujejo nepreglednost razmerij pri zagotavljanju virov za gradnjo avtocest in ne rešujejo razmejevanja med javnim in zasebnim dolgom pri izgradnji in upravljanju avtocestne infrastrukture," opozarjajo in dodajajo, da Slovenija tudi po izvedenih ukrepih ohranja tveganja glede odplačila posojil.
Po oceni računskega sodišča vlada tudi ni vzpostavila pravnega reda, ki bi jasno, pregledno in sistemsko urejal razmerja pri infrastrukturi za izvajanje gospodarskih javnih služb.
Vlada namreč ni predvidela, da morajo biti slovenski računovodski standardi skladni z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Prav tako v slovenskem pravnem redu kljub obstoju lastniške in stavbne pravice ne obstaja stvarna pravica, ki bi državi ali občini zagotovila trajno lastništvo na objektih, napravah in omrežjih infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb. V tej luči gre za primere, ko država ali občina nista lastnici zemljišča in ko obstaja veliko tveganje za izplačilo dodatne odškodnine, so pojasnili.
Po ugotovitvah računskega sodišča v pravnem redu ni vzpostavljena javna evidenca, ki bi imela status javne knjige in bi zagotavljala podatke o lastništvu infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij.
Pravni red tudi ne omogoča enotne ureditve glede lastništva infrastrukture, pojem grajeno javno dobro pa se uporablja nekonsistentno in nesistematično, so zapisali na sodišču. Dodali so, da tudi ni enotno in jasno določeno, kdo je lahko lastnik infrastrukture ter kakšna so razmerja med državo ali občinami kot lastniki infrastrukture in izvajalci gospodarskih javnih služb. Med drugim manjkajo tudi nadzorni mehanizmi pri zaračunavanju realnega nadomestila za uporabo infrastrukture.
Sodišče izpostavlja še, da vlada ni ustrezno opredelila nakazovanja nadomestila za uporabo železniške infrastrukture v državni proračun ter namenskosti porabe sredstev nadomestila za uporabo infrastrukture, obenem pa tudi ni določila rokov plačila sredstev za uporabo infrastrukture v državni ali občinski poračun. S tem ni zagotovila učinkovite ureditve, ki zmanjšuje tveganje, da sredstva ne bodo (pravočasno) nakazana, so še zapisali v revizijskem poročilu.
Sodišče za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti od vlade zahteva izvedbo popravljalnih ukrepov in predložitev odzivnega poročila v roku 90 dni. Vladi je posredovalo tudi več priporočil za izboljšanje ureditve razmerij pri infrastrukturi za izvajanje javnih gospodarskih služb.
