Juri v pisni poslanski pobudi opozarja, da se je v Sloveniji od leta 1991 do danes ustanovilo prek šest gospodarskih oziroma obrtnih zbornic, ki so bile ustanovljene po zakonu o gospodarskih zbornicah, zakonu o kmetijsko gozdarski zbornici in obrtnem zakonu, ter prek 24 poklicnih zbornic, ki so bile ustanovljene na podlagi različnih zakonov, medtem ko nekatere zakonske podlage sploh nimajo. Skupaj je tako v Sloveniji trenutno 30 aktivnih in delujočih zbornic.
Pri tem pravi, da se zbornice med seboj zelo razlikujejo; nekatere imajo skupno samo obvezno članstvo ali pa nekatera pooblastila. V javnosti je bila po navedbah Jurija izražena vrsta zahtev po spreminjanju statusa več zbornic, tako gospodarskih kot tudi poklicnih, kar govori o tem, da so nekatere spremembe potrebne in da je treba razmisliti, kakšen zbornični sistem imamo in kako ga spremeniti.
Juri je ob tem spomnil, da so poslanci Zares aprila državnemu zboru v sprejem predlagali novele zakonov o zdravniški službi, o kmetijsko gozdarski zbornici ter obrtnega zakona, s katerimi bi članstvo v zdravniški, obrtni in kmetijsko gozdarski zbornici postalo prostovoljno. DZ novel zakona o zdravniški službi in obrtnega zakona ni sprejel, novela zakona o kmetijsko gozdarski zbornici pa bo obravnavana na septembrski seji.
V razpravi o omenjenih predlogih novel je bilo večkrat omenjeno, da je vprašanje ustanovitev zbornic, organizacije, njihovo prenehanje, javna pooblastila ter tudi članstvo smiselno urediti celovito v posebnem zakonu. Zato je vlada sprejela sklep, da se opravi podrobna analiza stanja po različnih zbornicah v Sloveniji in na podlagi tega sprejema nadaljnje ukrepe, je zapisal Juri.
Služba vlade za zakonodajo je med drugim ugotovila, da je zbornični sistem v Sloveniji urejen v številnih predpisih, ki pa nedosledno, glede na vsebino in namen združevanja oziroma organiziranja, določajo status posamezne zbornice in razmejitev med zborničnim organiziranjem in društveno dejavnostjo.
Zaradi varnosti pravnega prometa morajo biti v zakonu določno opredeljene sestavine pravne osebnosti posameznih zbornic. Zato se zastavlja vprašanje, ali je sedanji regulatorni okvir za ustanavljanje in delovanje zasebnopravnih zbornic zadosten in primeren, ugotovitve službe vlade za zakonodajo navaja Juri.
Ob prikazanem pregledu ureditve zborničnega sistema in ob zgornjih ugotovitvah se lahko zastavlja vprašanje primernosti in potrebnosti tolikšnega števila poklicnih zbornic, saj bi večino vprašanj, s katerimi se te zbornice ukvarjajo, lahko rešili znotraj društvene organiziranosti in bi lahko šlo torej za zveze strokovnih združenj in ne zbornice, še ugotavlja služba vlade za zakonodajo.
