Ves čas mandata te vlade so predstavniki kritične javnosti - med njimi tudi člani, članice ter sodelavci LA, pa tudi izvršnega odbora LA - opozarjali na vprašljive usmeritve in rešitve, ki jih je, poleg vrste pohvalnih ukrepov in reformnih rešitev, uvajala leva koalicija pod vodstvom premiera Boruta Pahorja, je pojasnil Štrajn.
Ob vsem razumevanju okoliščin svetovne finančne krize in ob upoštevanju vse dobronamernosti premierja in ministrov pa je spričo niza dogodkov in strukturnih premikov po mnenju LA očitno, da se slovenska politična levica mora na novo definirati. Tako v evropskem kot slovenskem političnem prostoru je na voljo dovolj idej in teorij, ki utemeljujejo levo politiko, velik deficit pa beležimo na ravni političnih praks, so prepričani.
Zato v LA menijo, da je v nastalem položaju treba resno razmisliti o odločnih in odločilnih potezah na levici, ki bodo volivcem pokazale, "da vendarle obstaja alternativa neoliberalizmu, vsesplošni privatizaciji, poglabljanju razlik v bogastvu in družbeni moči, regresivnemu tradicionalizmu in v slovenskem primeru tudi težnji h kršenju človekovih pravic, izključevalnosti, eno(topo)umnemu revanšizmu in zmanjševanju državljanskih svoboščin".
Da bi se odprla leva demokratično prepričljiva opcija, je seveda treba oblikovati novo vlado, preoblikovati stranke na levici in na novo definirati njihova medsebojna razmerja, pojasnjuje Štrajn. Personalne zamenjave vodstev strank in v vladi sicer po mnenju LA niso rešitev za vse težave te države in slovenske levice, so pa lahko prepričljiv začetek oblikovanja zaupanja vredne leve in levoliberalne opcije.
Njihovo trenutno samozadostno in nereflektirano ravnanje državljanov ne more prepričati, je kritičen Štrajn. "Res je, da pa to ni naloga le istih s strani desnice diskreditiranih političnih strank, ampak tudi žal preveč pasivnih nevladnih združenj, kritično misleče javnosti in vseh, ki smo ob uvedbi demokracije razumeli, da jo imamo za to, da v njej aktivno ter svobodno delujemo," še piše Štrajn.
V levosredinski koaliciji, ki je bila sestavljena po parlamentarnih volitvah 2008, sta ostali le stranki SD in LDS. Iz nje sta namreč letos izstopili stranki Zares in DeSUS. Vendar je tudi usoda sedanje koalicije po odstopu predsednice LDS Katarine Kresal z mesta ministrice za notranje zadeve prejšnji teden neznana. Ob odstopu Kresalove so prišli pozivi tudi po odstopu premiera Boruta Pahorja.
Pahor je sicer nedavno v časniku Večer zapisal, da mora v političnem razredu priti do dogovora, kako na predčasnih volitvah izvoliti novo vlado brez nekoristne vmesne blokade odločanja. Predčasne volitve pa zagovarja podpredsednik SD Patrick Vlačič. Verjame namreč, da je treba imeti pri sprejemanju zahtevnih odločitev v tako kriznih razmerah veliko podporo, ta vlada pa je nima.
