Razpis za slovenskega nacionalnega arbitra je bil objavljen 15. julija, 30-dnevni rok za prijavo pa se bo iztekel v ponedeljek, 15. avgusta. Ker pa je v ponedeljek dela prost dan, se bo rok iztekel s potekom naslednjega delovnega dne, torej 16. avgusta, so pojasnili na ministrstvu.
Na razpis se v skladu z zakonom o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč, ki velja tudi za imenovanje predstavnikov v mednarodne arbitraže, lahko prijavijo univerzitetni diplomirani pravniki, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev sodnika vrhovnega ali ustavnega sodišča. Obvezno je tudi aktivno znanje angleškega jezika, ki bo delovni jezik arbitražnega sodišča.
Kot so za STA pojasnili na pravosodnem ministrstvu, so do danes prejeli eno prijavo. Ker razpis ni zaključen, pa podatkov o prijavi ne morejo posredovati.
Tudi sicer po preteku roka na ministrstvu ne nameravajo objaviti, kdo vse se je prijavil. O kandidatu oz. kandidatih bo namreč v skladu z zakonom odločil predsednik republike in nato državni zbor. Naloga ministrstva pa je, da izvede razpis in vse popolne vloge posreduje predsedniku države, so pojasnili.
V primeru nepopolnih vlog bo ministrstvo kandidate pozvalo k dopolnitvi, sicer pa jih bo zavrglo. V tem primeru ima kandidat sicer še možnost upravnega spora, ki ga mora vložiti v treh dneh od vročitve sklepa, upravno sodišče pa mora odločiti v osmih dneh. Postopek imenovanja člana sodišča medtem do pravnomočnosti te odločitve miruje.
O vseh popolnih vlogah pa bo odločal predsednik republike, ki mora pridobiti tudi mnenje vlade in sodnega sveta. Njegova odločitev o kandidatu bo nato romala v DZ, ki bo moral kandidata izvoliti z večino glasov vseh poslancev, torej najmanj 46.
V luči krize znotraj vladajoče koalicije so sicer možni zapleti znotraj DZ. Na pravosodnem ministrstvu o tem niso želeli špekulirati, so pa menili, da predsednik republike lahko pred formalnim predlaganjem kandidata opravi tudi predhodna posvetovanja s poslanci. Je pa dokončna odločitev v suvereni pristojnosti DZ, so pojasnili na ministrstvu.
Predsednik sicer lahko predlaga tudi več kandidatov, če se bodo prijavili na razpis. Izvoljen bo potem kandidat z največ glasovi. Če v prvem krogu ne bo dobil podpore najmanj 46 poslancev, se bo za tistega, ki bo prejel največ glasov, opravil še en krog volitev. Če DZ tudi zatem ne bo izvolil kandidata, se bo razpisni postopek ponovil.
Kdaj bi se ta postopek lahko zaključil, je težko napovedovati, saj v zakonu za to ni določenih rokov. V pravosodnem ministrstvu so pojasnili, da celoten postopek imenovanja od razpisa do končnega odločanja v DZ običajno ne traja dlje od treh, štirih mesecev. Pravosodni minister Aleš Zalar je sicer ob objavi razpisa menil, da bi slovenskega člana arbitražnega sodišča lahko dobili že septembra.
Slovenski arbiter bo sicer eden izmed petih članov arbitražnega sodišča. Enega bo v arbitražno sodišče imenovala še Hrvaška, tri pa bosta državi izbrali s seznama kandidatov, uglednih strokovnjakov za mednarodno pravo, ki ga bo predstavila Evropska komisija.
Tega seznama uradno za zdaj še ni, sicer pa tako ali tako postopkovni roki iz arbitražnega sporazuma, tudi za imenovanje članov sodišča, začnejo teči šele z dnem podpisa pogodbe o pristopu Hrvaške k EU. Do tega pa bi lahko prišlo konec leta.
Izbira teh skupnih treh arbitrov sicer ne bo potekala po pravilih, kakršna so predvidena za izbiro nacionalnega arbitra, saj njihovo imenovanje podrobneje določa mednarodna pogodba, torej arbitražni sporazum. Izbira bo formalno tudi zgolj v rokah vlade, kot je to določeno tudi v zakonu o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Verjetno bo sicer prišlo do posvetov znotraj pristojnih teles DZ, volitev arbitrov, kakršna je predvidena v primeru izbire nacionalnega arbitra, pa zagotovo ne bo, pojasnjujejo pravniki.
Slovenija je sicer medtem v skladu z arbitražnim sporazumom, ki je bil podpisan 4. novembra 2009 v Stockholmu, že imenovala agentki Slovenije pred arbitražnim sodiščem; predstojnico katedre za mednarodno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti Mirjam Škrk in pravnico na zunanjem ministrstvu Simono Drenik. Hrvaška agentka pa je predstojnica katedre za mednarodno pravo na zagrebški pravni fakulteti Maja Seršić.
Sodišče naj bi bilo oblikovano najkasneje v 30 dneh po podpisu pristopne pogodbe Hrvaške k EU, državi bi morali v tem času podrobno opredeliti tudi predmet spora. Državi bosta nato v 12 mesecih predložili svoje memorandume z vso dokazno dokumentacijo. Zatem se bosta na to lahko tudi odzvali.
Temu bodo po potrebi sledile ustne obravnave, sodišče pa bo lahko zaprosilo tudi za izvedenska mnenja. Nato pa bo arbitražno sodišče "čimprej" z večino glasov članov sodišča določilo potek meje med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem ter režim za uporabo ustreznih morskih območij. To naj bi se po pričakovanju pravnikov zgodilo v treh do štirih letih od začetka dela sodišča.
