Predstavnik SD za strateško komuniciranje Denis Sarkić je popoldan za STA pojasnil, da se v stranski še niso sešli, ampak da razmišljajo, kako naprej. Tudi podpredsednik SD in prometni minister Patrick Vlačič je po srečanju s svojo avstrijsko kolegico Doris Bures dejal, da je še prezgodaj, da bi kar koli govorili.
V kabinetu predsednika vlade so pojasnili, da pogovori potekajo, prav tako bodo potekali tudi v naslednjih dneh. Ko bo znanega kaj več, bodo to tudi sporočili.
Tudi predsednik sveta LDS Anton Anderlič je za STA potrdil, da se danes že pogovarjajo o nastali situaciji. "Ne gre za nič uradnega, a vedno se je treba pogovarjati," je dejal. Kasneje pa je Anderlič v sporočilu za javnost sporočil, da v stranki spoštujejo in podpirajo odločitev predsednice LDS o odstopu z mesta notranje ministrice. Prav tako po Anderličevih besedah v stranki podpirajo odločitev Kresalove, da na svetu stranke preveri zaupanje članstva v njeno delo.
Prepričani so, da njen odstop "prihodnosti stranke ne bo zamajal". Dodal je, da je Kresalova še enkrat dokazala, da spoštovanje institucij pravne države zanjo ni prazno politično geslo.
Evropski poslanec (LDS/ALDE) in nekdanji predsednik LDS Jelko Kacin pa v celoti sprejema in pozdravlja odstop Kresalove. Kot je pojasnil, je Kresalova sprejela politično odgovornost, ker je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) pri sklenitvi pogodbe upoštevalo mnenja drugih institucij, "ki zdaj za javnost moralizirajo ali molčijo". Svoj ugled in položaj znotraj stranke je Kresalova po Kacinovem mnenju še utrdila.
Predsednik republike Danilo Türk ocenjuje, da je bila odločitev Kresalove logična. Ob tem pričakuje, da bo MNZ še naprej delovalo nemoteno in da bo premier kmalu predlagal kandidata ali kandidatko za vodenje ministrstva, so sporočili iz predsednikovega urada.
Državni zbor se bo moral glede na roke, kot jih določa poslovnik državnega zbora, z odstopom Kresalove seznaniti še ta mesec. Šele takrat bo Kresalovi funkcija tudi formalno prenehala. S tem pa bo funkcija avtomatično prenehala tudi njenemu državnemu sekretarju Damjanu Lahu.
Predsednik vlade Borut Pahor mora sedaj najpozneje v sedmih dneh po prejemu njene pisne odstopne izjave o tem obvestiti predsednika državnega zbora Pavla Gantarja. Kot določa poslovnik DZ, se obvestilo o odstopu ministra uvrsti na dnevni red seje DZ najkasneje v sedmih dneh po prejemu obvestila.
V kabinetu premiera so pisno obvestilo Kresalove o odstopu prejeli danes, kar pomeni, da bi se skrajni rok za sejo DZ iztekel 25. avgusta.
Ko se bodo poslanci uradno seznanili z odstopom Kresalove, bo imel premier Pahor deset dni časa, da predlaga novega kandidata ali kandidatko oz. da obvesti državni zbor, da bo to funkcijo začasno opravljal sam ali jo poveril drugemu ministru.
Kresalova je bila na zadnjih volitvah leta 2008 izvoljena za poslanko. Po prevzemu ministrskega mesta jo je v DZ nadomestil dolgoletni poslanec Anton Anderlič. Če se bo torej Kresalova odločila, da se po odstopu z ministrskega mesta pridruži poslanskim vrstam, bo moral te zapustiti Anderlič.
Če bo premier Borut Pahor po odstopu Katarine Kresal notranje ministrstvo prevzel sam ali zanj pooblastil drugega ministra, bo imela vlada pet ministrstev, ki jih bodo vodili nadomestni ministri. Ob tem se postavlja vprašanje, koliko časa lahko traja takšno stanje in ali ima takšna vlada sploh še mandat.
Zakonodaja tega, kaj se zgodi, če vlado med mandatom zapusti tretjina ministrov in premier za vodenje njihovih resorjev zadolži druge ministre ali pa vodenje prevzame sam, ne določa natančno. Prav tako ne daje jasnega odgovora na vprašanje, ali ima takšna vlada sploh še mandat.
Oglasil se je tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je pred dvema meseca omenjal možnost koalicijskega sodelovanja s SD v naslednjem mandatu, če bi Socialni demokrati pristali na predčasne volitve. Danes pa je na Twitterju objavil, da je "sedaj vlak odpeljal".
Poslanska skupina SNS je danes v zvezi z najemom stavbe za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) zoper Kresalovo vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter nevestnega dela v službi. Ovadbo so poslanci SNS vložili na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Zahtevajo, da tožilstvo od sodišča zahteva izdajo začasne odredbe, s katero bi preprečili uničevanje dokumentacije in njeno zavarovanje.
Tožilstvu tudi predlagajo, da pridobi vso potrebno dokumentacijo, vključno s navedbami medijev, ter da zadevo obravnava prednostno. Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je na vlado naslovil tudi pobudo za odvzem premoženja, ki je bilo pridobljeno s takim nezakonitim ravnanjem.
Stranka NSi pa je prijavo vložila na državno revizijsko komisijo, kjer so potrdili, da so sprožili postopek revizije najema stavbe za NPU.
