Zakonodaja tega, kaj se zgodi, če vlado med mandatom zapusti tretjina ministrov in premier za vodenje njihovih resorjev zadolži druge ministre ali pa vodenje prevzame sam, ne določa natančno. Prav tako ne daje jasnega odgovora na vprašanje, ali ima takšna vlada sploh še mandat.
Nekateri pravni strokovnjaki so prepričani, da je treba v tem primeru uporabiti zakon o vladi - takšno prepričanje je denimo 28. junija za STA izrazil pravnik Miro Cerar. Spet drugi menijo, da tega v tem primeru ni mogoče storiti, saj da zakon ureja le imenovanje vlade neposredno po volitvah, torej da je na tem področju pravna praznina.
Zakon o vladi sicer pravi, da mora predsednik vlade ministre v imenovanje predlagati v 15 dneh po svoji izvolitvi. Šteje, da je vlada nastopila svojo funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne štejejo ministri brez resorja. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije vlade nato predlagati še neimenovane ministre oziroma obvestiti DZ, katere resorje bo začasno, vendar ne za dlje kot tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru. Če DZ tudi v treh mesecih po nastopu vlade ne imenuje neimenovanih ministrov, DZ ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.
Po mnenju pravnika Lojzeta Udeta je vprašanje, ali je zakon o vladi v delu, ki govori, da morajo biti novi ministri imenovani v treh mesecih, sicer pride do prenehanja mandata premieru in vladi, posledično pa tudi do predčasnih volitev, ustaven. Ustava namreč tovrstne možnosti razpusta DZ po njegovih besedah ne pozna. "O tem členu zakona bi moralo zato po njegovem mnenju odločati ustavno sodišče, vendar bi moral za to kdo izmed pooblaščenih predlagateljev sprožiti postopek," je dejal za STA.
Pravnik Tone Jerovšek je prepričan, da lahko ministri in premier drug resor vodijo samo tri mesece in da premier njihovega začasnega vodenja ne more trajno podaljševati. Ob tem se ne strinja z Udetom, ki pravi, da v primeru, da ministri niso imenovani v treh mesecih, ne more posledično priti do razpusta parlamenta, saj da ustava takšne možnosti ne predvideva: "Ustava ne predvideva cele vrste stvari. Če zakon nekaj uredi in če to ni protiustavno, je to pač zakonska ureditev."
Direktorica službe vlade za zakonodajo Ksenija Mihovar Globokar je 28. junija za STA izrazila prepričanje, da bo moral predsednik vlade do 23. septembra, ko se iztečejo trije meseci, odkar je minister Igor Lukšič začasno prevzel vodenje ministrstva za visoko šolstvo, nekaj narediti. Ena od možnosti po njenih besedah je, da DZ v imenovanje predlaga ministre, ki bi zasedli te resorje.
Glede možnosti, da bi predsednik vlade po preteku treh mesecev za vodenje ministrstev pooblasti kakšnega drugega ministra in bi lahko vlada delovala še nadaljnje tri mesece, pravi, da obstoječa pravna ureditev takšne situacije ne predvideva.
Prav tako v zakonodaji ni posebej določeno, brez koliko ministrov lahko vlada še deluje. Del pravnikov je mnenja, da sta dve tretjini ministrov pogoj le za konstituiranje vlade, po mnenju drugih je ta pogoj treba upoštevati tudi v primeru odstopa ministrov med mandatom, je pojasnila Mihovar Globokarjeva. Dodala je, da bi se morali v primeru, da bi do takšne situacije prišlo, opredeliti tudi do tega vprašanja. A po njenem bi to moral storiti DZ z avtentično razlago zakona o vladi.
Po zakonu o vladi ima sicer vlada 15 ministrov z resorjem, kar torej pomeni, da je trenutno v vladi 10 ministrov z resorjem, kar pa v primeru, da bi se vlada šele sestavljala, ne bi zadostovalo za njeno imenovanje. Zakon namreč pravi, da vlada mandat nastopi, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov z resorjem, torej vsaj 11.
Pravni strokovnjak Rajko Pirnat je sicer danes za časnik Delo izrazil prepričanje, da je ne glede na nejasno zakonodajo delovanje vlade brez tretjine ministrov nesmiselno. "Državni zbor se bo z odstopom Katarine Kresal seznanil šele na jesenski seji. Po mojem mora takrat premier predlagati najmanj enega novega ministra, na njegovo imenovanje pa obvezno vezati vprašanje o zaupnici vlade in tako ohraniti legitimnost vlade," je dejal.
V to, da je delovanje vlade s petimi resorji, ki nimajo "rednega ministra", še smiselno, ni već prepričan niti Lojze Ude. Ob tem pojasnjuje, da vloge ministra sam vrednostno ne ceni tako odločilno kot nekateri drugi, saj da lahko ministrstvo povsem uspešno vodi že državni sekretar. Huje pa je po njegovem to, če ukrepov, predvsem reforme, ki jih predlaga takšna vlada, ni mogoče izpeljati v parlamentu. "V tem primeru pa dejansko nastopi politična kriza, saj taka nekoliko invalidna vlada, predvsem pa invalidna koalicija, reforme težko izpelje," je dejal za STA. Ob tem dodaja, da bi bile glede na položaj, v kakršnem smo, trenutno najboljša možnost "najverjetneje res predčasne volitve".
