Svetovne borze so se sicer v torek obrnile v rast po sporočilu ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), da bo ključno obrestno mero na rekordno nizki ravni nekaj nad ničlo pustila še dve leti.
Optimizem je bilo zaznati tudi v začetku današnjega trgovanja, a so vlagatelje med trgovanjem prizadele špekulacije, da bi lahko bila Francija naslednja večja država, ki bo bo izgubila bonitetno oceno AAA, potem ko je ZDA ta ukrep s strani bonitetne agencije Standard & Poor's doletel minuli teden.
Teh navedb ni pomirilo niti francosko finančno ministrstvo, ki je ponovno ostro zanikalo, da bi se država bližala znižanju bonitetne ocene. "Te govorice so popolnoma neutemeljene in tri bonitetne agencije - Standard & Poor's (S&P), Fitch in Moody's - so potrdile, da ni tveganja za znižanje," so poudarili.
Na borzno trgovanje je vplivala tudi izjava grškega finančnega ministra Evangelosa Venizelosa, ki je povedal, da se zamenjava grških obveznic z novimi še ni začela in da bi v okvir te zamenjave lahko padle tudi obveznice, ki zapadejo po letu 2020, ter ne zgolj tiste, ki jim ročnost poteče do tega leta.
Eden od elementov prostovoljnega prispevka zasebnih upnikov k drugemu paketu za reševanje Grčije je namreč tudi zamenjava obstoječih obveznic z novimi, ki bodo imele občutno daljšo ročnost, saj bodo zanje jamčile obveznice z najvišjo bonitetno oceno AAA, izdane v okviru začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF).
Prispevek zasebnih upnikov naj bi sicer do leta 2020 znašal 135 milijard evrov in ob predpostavljeni 90-odstotni udeležbi zasebnih vlagateljev se mora Grčija izpogajati za okoli 150 milijard zamenjav.
Finančne institucije, predvsem banke, naj bi pri tem utrpele okoli 20-odstotno izgubo, zaradi današnje novice pa so se znižale vrednosti delnic evropskih bank, ki so močno izpostavljene do Grčije in v zadnjem času oblikujejo visoke rezervacije zaradi pričakovane izgube z naslova grških obveznic.
Za 6,12 odstotka se je pocenil indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50, ki se je oblikoval pri 2153,83 točke.
Za 5,45 odstotka na 3002,99 točke se je znižal pariški indeks CAC 40, za 5,13 odstotka na 5613,42 točke pa frankfurtski indeks DAX. V Londonu se je indeks FTSE 100 znižal za 3,05 odstotka in trgovanje sklenil pri 5007,16 točke.
Milanski indeks FTSE Italia-All-Share je ob 6,07-odstotnem znižanju končal pri 15.398,42 točke, medtem ko je dunajski ATX izgubil 2,53 odstotka in trgovanje sklenil pri 2083 točkah. Za 6,75 odstotka se je znižal budimpeški BUX, ki se je oblikoval pri 17.381,28 točke.
Neenotno je bilo trgovanje v Zagrebu in Beogradu, kjer je indeks Crobex izgubil 1,18 odstotka in se oblikoval pri 1981,99 točke, beograjski Belex pa je ob 8,58-odstotnem zvišanju končal pri 644,60 točke.
Osrednji grški indeks je šel navzdol za 1,80 odstotka, osrednji španski indeks je sklenil z 5,49-odstotnim padcem, portugalski in irski osrednji indeks pa sta se spustila za 1,09 oz. za 1,80 odstotka.
Optimizem, ki ga je na finančne trge vnesla odločitev Feda, je splahnela tudi na ameriškem Wall Streetu. Industrijski indeks Dow Jones je doslej izgubil 3,33 odstotka in se giblje pri 10.865 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa je zdrsnil za 2,74 odstotka na 2414 točk.
Odločitev Feda je medtem ponoči in zjutraj pozitivno vplivala na azijske borze, saj so se tečaji delnic v povprečju zvišali in zaključili v zelenem. Indeks Nikkei se je okrepil za 1,05 odstotka na 9038,74 točke. Rast so zabeležili tudi indeksi na borzah v Hongkongu (+3,3 odstotka), Filipinih (+3,2 odstotka), Novi Zelandiji (+3,2 odstotka), Avstraliji (+2,6 odstotka) in Južni Koreji (+0,27 odstotka).
Evro je medtem v luči popoldanske razprodaje na borzah v primerjavi z dolarjem občutno izgubil na vrednosti. Na frankfurtski borzi je bil tako popoldne vreden 1,4180 dolarja, kar je 1,47 odstotka pod torkovo ravnjo. Evropska centralna banka je referenčni tečaj opoldne določila še pri 1,4367 dolarja (v torek 1,4267 dolarja).
Vlagatelji so ob okrepljeni negotovosti še naprej na veliko kupovali zlato, katerega cena se je dvignila že preko meje 1780 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Kljub znižanju bonitetne ocene s strani Standard & Poor's so vlagatelji kupovali tudi ameriške državne obveznice, katerih zahtevana donosnost je upadla.
Za varno naložbo velja tudi švicarski frank, ki se je znašel na pariteti z evrom in je vreden že skoraj 1,37 dolarja. Švicarska centralna banka je zato znova napovedala posege na valutnem trgu, da bi znižala vrednost franka, ki je po njenih ocenah v primerjavi z dolarjem in evrom "močno precenjen". Tokrat se je banka odločila zvišati obseg denarja, ki je na voljo komercialnim bankam, napovedala pa je tudi valutne zamenjave.
