"Izpolnjena sta oba elementa, da se lahko ravnanje oseb iz javnega sektorja opredeli kot koruptivno," je v današnji izjavi za javnost dejala namestnica predsednika komisije Liljana Selinšek. Razložila je, da je bilo v celotnem poslu zaznati precej netransparentnega delovanja, saj ni zapisov o nekaterih pomembnih fazah.
Pod načelno mnenje se je poleg Selinškove podpisal drugi namestnik predsednika komisije Rok Praprotnik. Predsednik komisije Goran Klemenčič, ki je bil v času najemna prostorov državni sekretar na notranjem ministrstvu, pa se je iz obravnave in odločanja v tej zadevi izločil.
Komisija bo načelno mnenje posredovala predsedniku vlade Borutu Pahorju ter državnemu zboru. Na komisiji so seznanjeni, da v konkretnem primeru policija že vodi predkazenski postopek, zato ji bodo odstopili podatke, ki jih policija potrebuje za uspešno izvedbo predkazenskega postopka, so še zapisali v načelnem mnenju.
Kot je poudarila Selinškova, so postopek začeli še v času veljavnosti starega zakona o preprečevanju korupcije. Šele novi zakon pa omogoča, da komisija od predstojnikov obravnavanih funkcionarjev zahteva, naj razmislijo o ukrepanju in pisno pojasnijo, zakaj niso ukrepali. Po starem zakonu se v načelnem mnenju tudi ne sme omenjati konkretnega imena organa in funkcionarja, tako da Selinškova in Praprotnik o imenih nista govorila.
Po Praprotnikovih besedah komisija pričakuje, da se ravnanja, kot so jih zaznali, ne bodo več dogajala. Po njihovih ugotovitvah je imel namreč en ponudnik privilegiran dostop do notranjih informacij organa. "Ugotovili smo, da so kriteriji sledili ponudbam, namesto, da bi ponudbe sledile kriterijem," je razložil.
Pojasnjuje, da je funkcionarja na obravnavanem organu imel zasebne stike s pravnim zastopnikom podjetja, s katerim so se dogovarjali za posel. V takšnem primeru se je funkcionar dolžan izogniti takemu ravnanju, ki vpliva oz. ustvarja videz, da vpliva na njegovo objektivno in nepristransko opravljanje javne funkcije. Funkcionar bi to moral storiti zaradi zaščite integritete svoje funkcije, organa, ki ga vodi, in celotnega javnega sektorja. V nasprotnem primeru se krepi dvom v nepristranskost dela drugih funkcionarjev, je dodal Praprotnik.
Dejal je še, da je vrsta uslužbencev v obravnavanem organu že v času dogajanja dvomila v način izvedbe posla, a kljub temu komisija ni našla nobenega dokumenta, da bi uslužbenci opozarjali, da se "tako vendarle ne sme ravnati".
Je pa komisija ugotovila, da se je v letu 2009 odvilo več sestankov in usklajevanj s konkretnim ponudnikom, o čemer pa zapisniki ne obstajajo. Tudi analiza prejetih ponudb po njegovih besedah ni bila vodena formalno, kot bi morala biti.
Iz zbrane dokumentacije je komisija tudi ugotovila, da je aprila 2009 ponudnik, ki je bil kasneje tudi izbran, poslal ponudbo, v katerem je vodstvenemu delavcu ministrstva zapisal, da jo pošilja skladno z dogovorom.
To je bila po Praprotnikovih besedah tudi prva ponudba, ki je sploh prišla na ministrstvo, komisija pa ugotavlja verjetnost, da je imel ta ponudnik privilegirane notranje informacije. V dogovoru s kom je to ponudbo poslal, komisija ni mogla ugotoviti, je še povedal.
Selinškova ga je dopolnila, da so iz obravnavanega organa prejeli dve pobudi za izdajo načelnega mnenja.
Protikorupcijska komisija je postopek najema prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) začela preiskovati na podlagi več prijav. Že v torek je računsko sodišče v zvezi z najemom poslovnih prostorov za potrebe ministrstva za notranje zadeve izdalo negativno mnenje.
Komisija je prijave prejela januarja in februarja lani, prijavitelji pa so menili, da je prišlo pri postopku najema prostorov do neustreznih ravnanj, ker odgovorne uradne osebe ministrstva niso ustrezno objavile in izvedle postopka naročanja.
