Računsko sodišče je revidiralo smotrnost zagotavljanja poslovnih prostorov za potrebe ministrstva za notranje zadeve v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2010 v delu, ki se nanaša na najem stavbe na Litostrojski cesti v Ljubljani in najem stavbe na Dimičevi ulici 16 v Ljubljani.
Kot ugotavlja računsko sodišče, je ministrstvo ravnalo v nasprotju z zakonom o javnem naročanju, zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, kršilo pa je tudi zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin.
Ugotovilo je, da je ministrstvo pri sklenitvi najemne predpogodbe za prostore na Litostrojski ravnalo negospodarno, ker se je odločilo za najem namesto za najem s postopnim odkupom.
Enako velja za najem prostorov za NPU na Dimičevi ulici 16. Ministrstvo s tem ni uresničevalo strategije o zmanjševanju obsega najetih poslovnih prostorov oziroma cilja, da bi postalo lastnik objekta, piše v revizijskem poročilu.
Glede zbiranja ponudb pri najemu stavbe na Dimičevi je računsko sodišče ugotovilo, da ministrstvo ni izvedlo novega ugotavljanja potreb po poslovnih prostorih pred začetkom iskanja primerne lokacije. Tako po oceni računskega sodišča obstaja tveganje, da je bila najprej sprejeta odločitev o pridobitvi prostorov na lokaciji Dimičeva, šele po tem pa so bili izvedeni postopki, ki naj bi formalno in ekonomsko upravičili njihovo pridobitev.
Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je v izjavi za javnosti pojasnil, da je sodišče ministrstvu in vladi dalo določena priporočila, da preučijo vse možnosti za preoblikovanje najemnega razmerja, ki bi na koncu pripeljalo do lastništva sedaj najetih prostorov.
O svojih ugotovitvah je sodišče že obvestilo protikorupcijsko komisijo, ki je vanje tudi že vpogledala. Protikorupcijska komisija je lani zaradi najema stavbe na Dimičevi prejela več prijav in tudi začela postopek ugotavljanja suma korupcije, dokončno odločitev pa bo sprejela na sredini seji. Del revizije, ki se nanaša na kršitve zakona o javnem naročanju, bo po njihovih navedbah pomemben element pri odločitvi komisije. Prav protikorupcijska komisija je sicer bila tista, ki je računskemu sodišču predlagala revizijo.
Kot je še dejal Šoltes, je iz dokumentacije razvidno, da se je določene aktivnosti glede zbiranja ponudb vodilo takrat, ko je eden od ponudnikov, ki je bil kasneje tudi izbran, svojo ponudbo že oddal.
Šoltes je opozoril, da je iz pregledane dokumentacije razvidno, da so pogajanja za opremljanje prostorov potekala, še preden so bili prostori na Dimičevi ulici v Ljubljani izbrani. Prav tako sodišče ugotavlja, da notranje ministrstvo pri najemu stavbe na Dimičevi ni vodilo postopka ravnanja s stvarnim premoženjem na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavo vseh udeležencev v postopku, zato tudi pogajanja niso mogla biti izvedena z najboljšim ponudnikom.
Kot je opozoril, ministrstvo z mesečno najemnino za stavbo na Dimičevi pokriva celoten mesečni lizing obrok najemodajalca, podjetja Ram Invest. Objekt bo po zadnjem obroku tako prešel v last Ram Investa, kar je Šoltes ocenil kot dober posel, ampak ne za ministrstvo, temveč za Ram Invest.
Šoltes je še pojasnil, da računsko sodišče razrešitve nikoli ne predlaga ob predstavitvi revizijskega poročila, temveč da to sledi, če revidiranec ne izvede ukrepov, ki mu jih je sodišče naložilo. Ker pa računsko sodišče odzivnega poročila ne zahteva, je revizijski postopek zaključen.
Je pa Kresalova predsedniku vlade Borutu Pahorju odstop iz objektivnih razlogov ponudila sama. Kot je pojasnila v sporočilu za javnost, se je za to odločila, čeprav računsko sodišče ni predlagalo njene razrešitve ob negativnem mnenju o najemu prostorov za NPU.
Ob tem je tudi pojasnila, da bodo na ministrstvu za notranje zadeve začeli s postopkom odpovedi najemne pogodbe za prostore na Dimičevi ulici v Ljubljani. Prav tako bodo vladi predlagali izvedbo novega postopka pridobivanja prostorov v skladu s priporočili računskega sodišča.
Iz kabineta predsednika vlade so že sporočili, da Pahor ponujenega odstopa Kresalove ne bo sprejel, vendar bo od nje zahteval, da izpolni priporočila sodišča.
Novica, da premier ne bo sprejel ponujenega odstopa Katarine Kresal, je v nekaterih strankah sprožila ostre odzive, nekatere pa so se zavile v molk. Po mnenju SDS in DeSUS bi morala Kresalova odstopiti, SNS opozarja na slepilni manever, za nepovezane poslance je bil ponujen odstop korekten, po mnenju SLS pa bi moral o odstopu razmisliti tudi premier.
Poslanec SDS Vinko Gorenak je sicer danes ocenil, da je Šoltes v revizijo najema stavbe za NPU nekdanjega notranjega ministra Dragutina Mateja vpletel zato, da bi bil greh Kresalove videti manjši. Po Gorenakovem mnenju je računsko sodišče skušalo s primerjavo najema stavb za Nacionalni preiskovalni urad na Litostrojski in Dimičevi cesti nevtralizirati učinke ugotovitev negospodarnega najema na Dimičevi.
Šoltes pa je ob današnji predstavitvi revizijskega poročila izrazil prepričanje, da bo poročilo deležno še kar nekaj diskusije, pričakuje pa tudi, da se bo zoper njega in računsko sodišče "našla še kakšna krepka beseda". Vendar bodo tisti, ki bodo prebrali revizijsko poročilo, videli argumente, meni.
