Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je danes znova izpostavil pomen odločitve banke, da začne kupovati italijanske in španske obveznice in tako umiri pritisk trgov na ti dve državi. Ob tem je poudaril, da ECB ne bo mogla vedno igrati vloge vodilnega borca, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Kot je še dejal, je mogoče dandanes govoriti o najhujši krizi po drugi svetovni vojni, ki bi bila lahko hujša celo od krize, ki je svet zajela po prvi svetovni vojni, če ne bi politiki sprejemali pomembnih odločitev.
Italijanska vlada sicer namerava v odzivu na nezaupanje vlagateljev v njene javne finance pospešiti varčevanje. Proračunske prihodke in odhodke naj bi tako izravnali leta 2013, leto dni prej, kot so sprva načrtovali. To pomeni, da bo vlada Silvia Berlusconija morala do leta 2013 privarčevati 20 milijard evrov več od prvotnih načrtov. Po poročanju italijanskih medijev naj bi sredstva našli predvsem z varčevanjem pri socialni državi, natančneje pri pokojninah.
Optimistični so tudi v Španiji. Španska finančna ministrica Elena Salgado je danes znova zagotovila, da je država kljub negativnemu dogajanju na kapitalskih trgih zelo daleč od točke, ko bi potrebovala finančni reševalni sveženj.
Kot je tudi pojasnila ministrica, je stopnja španskega dolga 20 odstotnih točk pod povprečjem EU. Španski državni dolg je sicer konec marca znašal 679,78 milijarde evrov oz. 63,6 odstotka španskega bruto domačega proizvoda (BDP). Dolg držav članic unije je medtem lani v povprečju znašal 80 odstotkov BDP, zgornja meja, postavljena v EU, pa znaša 60 odstotkov BDP.
Napovedani ukrepi in pomirjevalne besede na trg obveznic že drugi dan zapored vplivajo blagodejno. Donosi desetletnih italijanskih obveznic se trenutno gibljejo okoli pet odstotkov, medtem ko so že dosegali prek 6,3 odstotka, obrestne mere na španske obveznice pa so se danes znižale s 5,138 na 4,983 odstotka.
Še vedno pa rdeče številke beležijo tečaji delnic na milanski in madridski borzi. Milanski indeks FTSE Italia All-Share se je doslej znižal za 0,21 odstotka, osrednji madridski indeks IBEX-35 pa trenutno beleži 1,70-odstotni padec.
Indeks najpomembnejših podjetij Eurostoxx 50 je trenutno pri okoli 2240 točkah, kar je 2,04 odstotka manj kot ob koncu trgovanja v ponedeljek.
Indeks DAX na borzi v Frankfurtu je na ravni 5733 točk oz. 3,21 odstotka pod ponedeljkovo zaključno vrednostjo. Pariški CAC 40 se je medtem znižal za 0,45 odstotka na okoli 3111 točk, krepko pa izgublja tudi londonski FTSE 100. Ta je do zdaj zdrsnil za 1,83 odstotka na približno 4975 točk. Dunajski ATX se je doslej znižal za 5,94 odstotka, züriški SMI pa za 2,17 odstotka.
Nič bolje se danes ne godi Ljubljanski borzi, kjer je bil indeks blue chipov SBI TOP tik pred koncem trgovanja pri okoli 656 točkah, kar je 5,80 odstotka manj kot ob koncu trgovanja v ponedeljek.
S padci so sklenile tudi azijske borze. Indeks Nikkei je v Tokiu izgubil 1,68 odstotka, šanghajski osrednji indeks pa 0,03 odstotka. Hongkonški indeks Hang Seng je šel navzdol za 5,47 odstotka, seulski Kospi pa je sklenil s 3,64-odstotnim padcem. Pozitivno je končal le sidneyjski All Ordinaries, in sicer z 1,23-odstotno rastjo.
Poleg tega se ceni tudi nafta. Cene črnega zlata so se v azijskem trgovanju danes močno znižale in so dosegle najnižje vrednosti v skoraj letu dni. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v septembru je bilo treba opoldne po singapurskem času odšteti 77,83 dolarja, kar je 3,48 dolarja manj kot ob koncu ponedeljkovega trgovanja. Za 4,68 dolarja na 99,06 dolarja so se pocenile tudi septembrske terminske pogodbe za nafto vrste brent.
Na azijskih finančnih trgih trenutno vlada panika, vendar se bodo vlagatelji zaradi stabilnega gospodarstva po umiritvi stanja vrnili nazaj v regijo, menijo v Azijski razvojni banki (ADB). Za razliko od ZDA in evropskih držav imajo nekatere azijske države namreč obvladljiv javni dolg in trgovinske presežke, so prepričani v banki.
