Hrvaški bančniki so po pisanju časnika na ponedeljkovem srečanju govorili o predlogu vlade, ki meni, da bi banke morale državljanom znižati mesečne obroke na raven ob odobriti posojila, obračunski tečaj švicarskega franka za stanovanjska posojila pa naj bi se znižal na 5,8 kune za frank.
Razliko med dejanskim tečajem in tem administrativnim tečajem naj bi banke po predlogu vlade knjižile kot neobrestovan dolg posojilojemalcev. V primeru zavračanja predlogov je vlada bankam zagrozila z uvedbo določene oblike davka na bančno poslovanje. Predstavniki hrvaških banki so ocenili, da bi zaradi sprejetja vladnega predloga utrpeli približno eno milijardo evrov škode.
Bančniki so v ponedeljek poudarili, da bi lahko pristali na znižanje obračunskega tečaja na 5,8 franka, vendar ne za obdobje 10 let, pač pa za obdobje med tremi in petimi leti. Prav tako bi lahko zmanjšali obrestne mere, vendar ne na vrednosti iz časa sklenitve posojila.
Poudarili so tudi, da znižanje obračunskega tečaja in obrestne mere ne bi veljalo za vse državljane, ki so se zadolžili v švicarskih frankih. Pomoč bi tako ponudili tistim, ki so se pri bankah zadolžili za manj kot 100.000 evrov za obdobje, krajše od 20 let.
Zaenkrat še ni znano, za kakšen davek bi se v primeru, da banke ne sprejmejo predloga, v skrajnem primeru utegnila odločiti hrvaška vlada. Kot pravijo v časniku, se razmišlja o davku na obresti nad določeno mejo, o davku na bilančno vsoto bank po vzoru nedavno sprejetega slovenskega zakona, o neki obliki davka na bančne transakcije in o davku na presežni dobiček.
