Poslovni direktor Darsa Ciril Kafol je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal, da gre pri vzpostavitvi elektronskega cestninjenja za zamenjavo obstoječega načina cestninjenja za težka tovorna vozila oz. vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase, ki ga ni mogoče več dolgoročno vzdrževati.
"Kupujemo torej sistem za čim bolj učinkovito cestninjenje težkih vozil oz. vseh vozil nad 3,5 tone največje dovoljene mase in njegovo desetletno vzdrževanje," je pojasnil.
Razpis predvideva tudi možnost morebitne kasnejše širitve elektronskega cestninjenja na lahka in osebna vozila, ki pa jo bo lahko Družba za avtoceste v RS (Dars) v prihodnosti izkoristila ali pa tudi ne.
Po Kafoljevih besedah so na Darsu opravili finančne izračune o vrednosti projekta vzpostavitve elektronskega cestninjenja, vendar pa o podrobnostih danes ni želel spregovoriti, saj bi to po njegovem mnenju lahko vplivalo na ponudnike in njihovo postavljanje cen.
Elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku je sistem sodobnega elektronskega cestninjenja, ki omogoča plačilo cestnine po prevoženem kilometru pri običajni potovalni hitrosti, zaračunavanje cestnine pa se bo izvajalo enako za domača in tuja vozila, je pojasnil Kafol.
"Sistem elektronskega cestninjenja pomeni evolucijo, ki gre nasproti našim uporabnikom avtocest," pa je ocenil izvršni direktor za cestninjenje na Darsu Bojan Banfi. Po njegovih besedah se bodo s prehodom na cestninjenje v prostem prometnem toku postopoma začele odstranjevati cestninske postaje, kar bo povečalo tudi varnost na avtocestah.
Prehod na novo obliko cestninjenja predvideva tudi optimizacijo in prezaposlovanje nekaterih zaposlenih, ob tem pa je Banfi poudaril, da se bo na Darsu zmanjšalo predvsem število študentov, ki sedaj opravljajo delo cestninskih blagajnikov. "Večjih pretresov na področju zaposlovanja naj ne bi bilo," je dejal.
Razpisna dokumentacija za vzpostavitev elektronskega cestninjenja je po Kafoljevih besedah "funkcijska", saj od ponudnikov iščejo rešitve, ki jih v sami dokumentaciji sicer ne podajajo. "Odprta je tudi tehnologija cestninjenja, sicer pa so tehnologije tako predpisane z evropsko direktivo," je pojasnil.
Postopek vpeljave elektronskega cestninjenja v Sloveniji sicer določa akcijski načrt, katerega spremembo je vlada potrdila 2. junija letos. Za pripravo razpisne dokumentacije je Dars prek javnega razpisa izbral svetovalca, švicarsko-slovenski konzorcij RAPP Trans - Ipmit.
Kot je dejal Kafol, bodo pri ocenjevanju ponudb upoštevali tako ceno kot kakovost. "Za kakovost smo se odločili, ker je ta pri tem sistemu zelo pomembna," je poudaril.
Poleg vzpostavitve elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku za težka tovorna vozila razpis vključuje še tri sklope. Ponudniki morajo tako ob oddaji ponudbe določiti operativne stroške cestninjenja v desetletnem obdobju, vključiti pa morajo tudi vzpostavitev elektronskega cestninjenja za lahka vozila in operativne stroške slednjega.
"Vsak ponudnik bo moral tako v ponudbi povedati, koliko bo zaračunal za desetletno operativno delovanje sistema," je izpostavil Kafol in pojasnil, da se bo Dars po desetih letih lahko odločil še za možnost podaljšanja sodelovanja za nadaljnja tri leta.
Kafol je ob tem ocenil še, da bo vsak ponudnik zainteresiran za čim boljše delovanje, saj bo kakovost delovanja pogoj za izplačila.
Razpis med drugim sicer še zahteva, da ponudniki za priznanje tehnične usposobljenosti predložijo eno referenco, ki se mora nanašati na vzpostavitev in delovanje cestninskega sistema, predložiti pa morajo tudi ustrezna finančna zavarovanja.
