Skupina držav G7, v kateri so združene ZDA, Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Francija, Kanada in Italija, je po nočni telekonferenci sporočila, da bodo članice storile vse, kar je v njihovi moči, za podporo finančni stabilnosti in izrazile zavezanost odpravljanju napetosti zaradi izzivov javnofinančnih primanjkljajev, dolga in rasti.
Države so se potrdile odločenost "sprejeti usklajene ukrepe, kjer bodo potrebni, za zagotovitev likvidnosti in za podporo delovanju finančnih trgov, finančni stabilnosti in gospodarski rasti," navaja sporočilo za javnost. "Ti ukrepi, skupaj s fiskalno disciplino, bodo omogočili dolgoročno fiskalno vzdržnost."
Podobno so zatrdile države članice širše skupine G20, ki združuje najpomembnejša razvita gospodarstva ter hitro rastoče ekonomije. Članice so se v izjavi zavezale k sprejetju potrebnih usklajenih ukrepov za podporo finančni stabilnosti in za spodbujanje gospodarske rasti. Izrazile so še pripravljenost za delovanje v smeri podpore "močne, vzdržne in uravnotežene rasti" znotraj okvira za rast G20.
A zagotovila niso povsem pomirila vlagateljev na azijskih borzah, kjer so se tečaji delnic v odzivu na petkovo znižanje bonitetne ocene ZDA pričakovano znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je v Tokiu trgovanje končal 2,18 pod vrednostjo z začetka trgovanja.
V Hongkongu so delnice izgubile 2,17 odstotka, v Šanghaju je osrednji indeks zdrsnil 3,79 odstotka pod gladino, v Seulu so se tečaji v povprečju znižali za 3,82 odstotka, v Sydneyju pa je osrednji indeks končal 2,71 odstotka pod gladino.
Vlagatelji so se na drugi strani zatekli k varnejšim naložbam. Zlato je doseglo novo rekordno vrednost in je preseglo ceno 1700 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Okoli poldneva je bilo za unčo zlata potrebno odšteti 1712,8 dolarja. Vrednost dolarja se je v primerjavi z jenom znižala skoraj za odstotek na 77,655 jena za dolar. Podobno je dolar zdrsnil v primerjavi s švicarskim frankom, za dolar je bilo opoldne tako potrebno odšteti okoli 0,7601 franka.
ECB je medtem po nedeljski videokonferenci sporočila, da bo "aktivno uveljavljala" program odkupovanja državnih obveznic članic območja evra na sekundarnem trgu. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je zatrdil, da bo banka tako v luči "disfunkcionalnega delovanja" na delih finančnega trga zagotovila boljši prenos odločitev denarne politike in tako zagotovila cenovno stabilnost v evrskem območju.
ECB je sicer pozdravila napovedane nove varčevalne ukrepe in strukturne reforme s strani Španije in Italije, Trichet pa je zatrdil, da je hitro in odločno izvajanje napovedanih ukrepov ključno za občutno izboljšanje konkurenčnosti in prožnosti obeh gospodarstev ter hitro znižanje javnofinančnih primanjkljajev.
Napoved ECB je sprostila pritiske na obe državi. Pribitki na italijanske desetletne državne obveznice so se v primerjavi z referenčnimi nemškimi znižali pod 300 bazičnih točk, medtem ko so še v petek presegali 400 bazičnih točk, donosi pa so se znižali na okoli 5,4 odstotka. Donosi španskih desetletnih obveznic so se znižali na okoli 5,3 odstotka, medtem ko so še v petek znašali skoraj 6,3 odstotka.
Podobno pozitivno sta se odzvali tudi borzi obeh držav. Osrednji borzni indeks milanske borze je v jutranjem trgovanju pridobil približno 3,7 odstotka vrednosti, španska borza pa le rahlo manj. Medtem sta tudi ti dve borzi že zdrsnili v rdeče številke. V Milanu tečaji v povprečju padajo za 0,84 odstotka, v Madridu pa za 0,40 odstotka.
Optimistično se je danes začelo tudi trgovanje na drugih evropskih borzah, a optimizem ni trajal dolgo. Nekaj minut po poldne je tako indeks DAX na frankfurtski borzi izgubljal 2,70 odstotka, indeks CAC 40 je v Parizu potonil za odtenek več kot dva odstotka, skoraj dva odstotka pod izhodiščem pa je bil tudi indeks FTSE 100 v Londonu.
Finančni trgi so se odzvali na petkovo potezo bonitetne hiše Standard & Poor's (S&P), ki je tri dni po doseženem dogovoru v ameriškem kongresu o povišanju meje javnega dolga znižala kreditno oceno ZDA z AAA na AA+. Danes so se zelo ostro na ravnanje razvitih držav ponovno odzvali viri na Kitajskem. ZDA "ignorirajo svojo odgovornost", je med drugim v uvodniku ocenil časnik People's Daily, ki velja za glasilo vladajoče komunistične stranke.
Japonska pa je izrazila zaupanje v ameriške obveznice. "Zaupanje v ameriške obveznice ni omajano," je dejal japonski finančni minister Jošihiko Noda. Obveznice ZDA po njegovih besedah ostajajo "atraktiven finančni proizvod". Japonska ima za Kitajsko v lasti največ ameriških obveznic.
Na dogajanje se je odzvala tudi generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, ki je pozdravila zaveze ECB in G7 za stabilizacijo finančnih trgov in poudarila, da bo takšno sodelovanje prispevalo k ohranitvi zaupanja in vzpodbudilo svetovno gospodarsko rast.
