"Razpisne dokumentacije so včasih res površne," je za STA dejala predsednica komisije Miriam Ravnikar Šurk. "Naročniki se glede na izredno zahtevne predmete javnega naročila mogoče premalokrat odločajo za sodelovanje kakšnega strokovnjaka, a najbrž je to povezano tudi s stroški," pravi.
Priznava, da je razpisno dokumentacijo v nekaterih zadevah težko dobro pripraviti, ko je treba upoštevati kompleksno zakonodajo in veliko število predpisov. "Na drugi strani neizbrani ponudnik, ki dela na trgu, ve, kaj se dogaja na trgu in kaj kakšna zadeva pomeni. To potem lahko izkoristi za vložitev revizijskega zahtevka," meni.
Del povečanega števila zahtevkov je po njeni oceni vsekakor treba pripisati temu, del pa gospodarski situaciji. "V takšni, kakršna je, se vsak neizbrani ponudnik skuša okleniti vsake bilke zato, da bi posel vendarle dobil," je dejala.
Po njenih besedah bi veljalo razmisliti o uveljavitvi normativov, pod katere ponudniki "enostavno ne bi mogli iti". Zakonodaja pa bi morala biti tudi bolj prijazna. Kjer ni nujno, ne bi bilo treba stvari določiti do konca, meni.
Tudi nenehno spreminjanje zakonodaje po njenih besedah ne prispeva k temu, "da bi se stvari umirile, da bi se spremembe usedle, tako da bi v praksi videli, ali so posamezna vprašanja dobro normirana ali ne".
"Zakonodaja se spreminja hitro in to ni v redu," opozarja. "Tako se ne more uveljaviti praksa, iz katere bi bilo možno črpati tisto, kar v zakonodaji ni dokončno dorečeno," je pojasnila.
Delo na komisiji po njenem zagotovilu poteka tekoče in ni zaostankov. Opozarja pa, da je glede na to, da so zakonodaja in evropske direktive zelo natančne, včasih pomembno že to, "kje stoji vejica".
"Včasih lahko pride do minimalnih razhajanj, a hudič se ponavadi skriva v podrobnostih," pravi. "Če hočemo te podrobnosti ugotoviti, moramo dati svetovalcem in senatom dovolj časa, da delo opravijo, kot je treba. Večinoma so kritike na naše delo neupravičene, ker je treba poznati cel kontekst," opozarja.
Kakšna zadeva je morda v odločanju dlje časa, če je treba vključiti kakšnega strokovnjaka, ali pa v posameznem primeru zato, ker je bila vsebina, ki pa ni narekovala vključitve strokovnjaka, zelo zapletena, je pojasnila.
Na komisijo je bilo v lanskem letu vloženih 419 revizijskih zahtevkov, rešen pa 401, ker jih je bilo 18 vloženih šele decembra in so jih reševali še v letošnjem letu, je dejala Ravnikar Šurkova. Glede na leto 2009 je to za tretjino več. V letošnjem letu pa imajo že dobrih 40 odstotkov več revizijskih zahtevkov kot v enakem obdobju lani, pravi.
Po njenih besedah so lani zavrnili 168 zahtevkov, v celoti so razveljavili sedem postopkov in 65 delno, 99-krat pa so razveljavili odločitev o izbiri.
Največ zahtevkov je bilo na področju gradbeništva, sledijo pa storitve in blago. Tako je bilo lani s področja gradenj 169 revizijskih zahtevkov ali dobrih 40 odstotkov vseh zahtevkov. Sledijo storitve, kjer je bilo 133 zahtevkov oz. skoraj 32 odstotkov vseh, ter blago, kjer je bilo 117 zahtevkov oz. slabih 28 odstotkov vseh zahtevkov.
Večino zadev so lani rešili v šestih do 15 dneh.
Tudi na Agenciji za javno naročanje so povečano število zahtevkov za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, s katerim se srečujejo na Državni revizijski komisiji, pripisali času krize. Neizbrani ponudniki se pritožijo sorazmerno hitro med drugim zato, ker poskušajo na vsak način pridobiti neko javno naročilo, so na agenciji julija pojasnili za STA.
Po mnenju predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa pa bi bilo dobro, če bi naročnik čim bolje pripravil razpisno dokumentacijo, ki bo neizbrane ponudnike odvrnila od vlaganja zahtevkov za revizijo.
