Prvi mož SNS Iztok Jurančič je na današnji novinarski konferenci urednikov edicij Dela Revij pojasnil, da je sindikat proučil poslovna poročila družb Monera in Delo Revije. Pri tem je zaznal utemeljen sum storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja, malomarnega poslovanja in oškodovanja Dela Revij, ki jih Raščan obvladuje prek Monere.
Tako kot SNS je tudi DNS vse pristojne državne institucije z organi odkrivanja in pregona na čelu pozval, naj preverijo sume morebitnih nepravilnosti in nezakonitih dejanj pri finančnih transakcijah med Delom Revijami in družbami, ki so (ne)posredno povezane z Raščanom, ob tem pa še vse morebitne kršitve delovne in davčne zakonodaje. Da od državnih institucij zahtevajo učinkovitost, je dejala tudi glavna in odgovorna urednica Jane Melita Berzelak.
Kot je opozoril Jurančič, so v zgodbi Dela Revij odpovedali vsi nadzorni mehanizmi. Nadzor je po njegovih besedah umanjkal nad poslovanjem Raščanovih družb, poleg tega pa obstajajo močni indici, da je bil neustrezen tudi notranji nadzor največje banke upnice Dela Revij NKBM. Za njeno odobritev posojila Raščanu po njegovem mnenju ni bilo nobenih argumentov, saj ta ni dosegal notranjih meril, ki jih banka sicer upošteva pri izdajanju posojil.
S tem se strinja tudi DNS, ki se je zato obrnil na nadzornike druge največje slovenske banke in jih pozval, naj preverijo vse okoliščine odobritve in reprograma posojila Delu Revijam, zaradi katerega banki grozijo več(deset)milijonske slabitve. Od uprave NKBM v tej luči pričakujejo jasen načrt rešitve položaja, povezanega z njenim "slabim posojilom".
Od uprave banke društvo zahteva še, da se kot največji upnik in dejanski ekonomski lastnik Dela Revij začne vesti odgovorno in oblikuje konzorcij bank upnic, ki bi takoj začel pogovore o sanaciji družbe.
Prav tako želijo, da banka takoj uporabi vse vzvode, s katerim bi Raščana izločila iz upravljanja in lastništva Dela Revij oz. da zahteva imenovanje prokurista, ki bi ji omogočal vpogled v dejansko finančno stanje družbe, da v dogovoru z ostalimi bankami zaseže delnice Dela Revij in v najkrajšem času skliče izredno skupščino, na kateri bi zamenjala nadzorni svet družbe in uvedla posebno revizijo poslov za obdobje zadnjih pet let.
NKBM mora po mnenju društva v najkrajšem času sprejeti tudi odločitev o prihodnosti največje slovenske revijalne družbe, ki je po vseh merilih slovenske zakonodaje že več mesecev insolventno podjetje. "V dogovoru z ostalimi bankami naj se odloči bodisi za dokapitalizacijo družbe s pretvorbo svojih terjatev v lastniške deleže, ki bi bila podlaga za izvensodno dogovarjanje z upniki o poravnavi obveznosti, bodisi za vložitev predloga prisilne poravnave," so navedli predstavniki DNS.
Raščan je sicer danes za STA ocenil, da bodo lahko predlog za začetek postopka prisilne poravnave Dela Revij vložili v prihodnjem tednu. "Kdaj pa bo postopek začelo sodišče, je v tem trenutku težko napovedati. Upamo, da čim prej," je dodal in pojasnil, da morajo pred tem doseči vsaj okvirni dogovor z večjimi upniki.
Revizor je na poročilo o finančnem položaju in poslovanju družbe do 30. junija po Raščanovih besedah podal pozitivno mnenje. Sicer pa vodstvo podjetja pripravlja tudi načrt finančnega prestrukturiranja, "pri čemer se okoliščine nenehno spreminjajo". "V primeru uskladitve načrta z vsemi največjimi upniki mora nanj podati pozitivno mnenje tudi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Šele tedaj lahko sodišče prične postopek prisilne poravnave," je dodal Raščan.
Ne glede na to, ali mu bo ta načrt uspel ali ne, pa so opozorila, da se zgodba Dela Revij ne sme več ponoviti, vse pogostejša. Berzelakova je denimo v imenu zaposlenih in honorarnih sodelavcev Dela Revij izrazila zahtevo po spremembah "plenilske zakonodaje".
Tudi DNS je ministrstvo za pravosodje pozvalo, naj ponovno razmisli o spremembi insolvenčne zakonodaje, in sicer v delu, ki bi upnikom ob nastopu zakonskih pogojev za insolventnost omogočil takojšnji prevzem oblasti v zadolženem podjetju, s čimer bi se pri sanaciji izognili tveganju, da bi se z njo reševalo (tudi) lastnika družbe.
Medtem, ko je torej usoda družbe še vedno negotova in ko tudi še ni jasno, ali bo država podobne poslovne polome v prihodnosti poskusila preprečiti z drugačnim zakonom ali ne, pa so danes z zamudo vendarle izšle revije Anja, Naša žena in Smrklja. V petek naj bi se na policah znašle še Jana, Lady, Stop, Obrazi, Kih in Lady križanke. Revijse so že v tisku, so potrdili v tiskarni Set.
Razmere, v katerih trenutno delajo njihovi ustvarjalci, pa so nevzdržne. Kot je povedala glavna in odgovorna urednica revije Anja Marjana Ogorevc Žgalin, kljub drugačnim obljubam vodstva družbe honorarni sodelavci na plačilo čakajo že od marca, zaposleni pa še vedno niso dobili poravnanih socialnih prispevkov.
Dodala je, da pogoji za delo še vedno niso izpolnjeni - ni kuvert, črnila za tiskalnike, težave so s službenimi telefoni, interno pošto, gorivo za službeno pot si morajo plačevati sami.
Odgovorna urednica revije Obrazi Gordana Sredojević pa je poudarila, da se problemi Dela Revij niso začeli pred kratkim, temveč takoj po prihodu Raščana na funkcijo. Zatrdila je, da je nemudoma prišlo do vsebinskih političnih pritiskov in da je direktor očitno na ta način kompenziral svoje posle. Kot primer za to je navedla predvolilno umestitev prvaka SDS Janeza Janše na naslovnico Obrazov.
Raščan se je na vse te očitke že odzval. "Zavedam se, da je delovanje družbe Delo Revije v tem trenutku močno oteženo, lahko pa vsem sodelavcem zagotovim, da aktivno delam na tem, da se delovne razmere uredijo v najkrajšem možnem času in da bodo v najkrajšem možnem času poravnane vse obveznosti do njih. Prav tako lahko vsem sodelavcem zagotovim, da ne bom podprl nobene možnosti, ki bi bila v škodo blagovnih znamk ali ljudi," je zapisal v sporočilu za javnost.
V zvezi s političnimi pritiski pa je dejal, da ga glede na težke čase čustvene reakcije ljudi ne presenečajo. "Predvsem pa me ne preseneča, da se je izjava zgodila ravno zdaj in s kakšnim namenom. V konkretnem primeru absolutno zanikam pritiske na urednico, če bi do pritiskov prišlo, pa bi kot odgovorna urednica morala že takrat ukrepati," je sklenil.
