Trichet je na novinarski konferenci po seji Sveta Evropske centralne banke (ECB), na kateri osrednji organ denarne politike ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, na vprašanja novinarjev najprej dejal, da ECB programa odkupa državnih obveznic, s katerim je začela v luči dolžniške krize v nekaterih članicah evrskega območja, ni ustavila.
Ko je med novinarji po poročanju tujih tiskovnih agencij zaokrožila informacija o tem, da je ECB dejansko začela z večjimi odkupi državnih obveznic na sekundarnem trgu, pa je Trichet najprej dejal: "Kaj nisem tega dejansko že potrdil?" Nato je razkril, da je Svet ECB z veliko večino, vendar ne soglasno, podprl vnovično posredovanje ECB na sekundarnem trgu državnih obveznic.
Več podrobnosti o posegu ECB bo znanih v ponedeljek, pri čemer pa v Frankfurtu izdajo zgolj obseg operacije, medtem ko podrobnosti o kupljenih obveznicah niso znane.
V zadnjih dneh se je zaradi vnovičnih špekulacij, da se utegneta v brezizhodnem položaju zaradi upočasnjevanja globalne gospodarske dejavnosti znajti tudi Španija in Italija, močno okrepil pritisk trgov na zadolževanje tretjega in četrtega največjega gospodarstva območja evra.
V odzivu na novice iz Frankfurta se je popoldne znižala zahtevana donosnost na italijanske in španske državne obveznice, ki so bile v zadnjih dneh pod velikim pritiskom, upadla pa je tudi cena zadolževanja Portugalske in Irske.
ECB se je danes odločila, da obnovi tudi enega od izrednih ukrepov za zagotavljanje likvidnosti bančnemu sistemu. Prihodnji teden bo tako izvedla šestmesečno operacijo refinanciranja v neomejenem obsegu in po fiksni obrestni meri. ECB bo za nedoločen čas nadaljevala z rednimi tedenskimi operacijami refinanciranja po fiksni obrestni meri in v neomejenem obsegu.
Novinarji sicer danes niso dobili povsem jasnega odgovora glede ravnanja ECB na področju denarne politike v naslednjih mesecih. Trichet je tako v uvodnem nagovoru ponovil besede, da Svet ECB budno spremlja dogajanje v zvezi s cenovno stabilnostjo v območju evra, kar običajno pomeni, da je dvig cene denarja v bližnji prihodnosti mogoč.
Poleg tega je priznal, da je opaziti umiritev gospodarske rasti v zadnjih mesecih, vendar pa naj bi ta v kontekstu velike negotovosti v naslednjih mesecih ostala zmerna. Istočasno pa je priznal, da inflacijska tveganja kljub julijskemu rahlemu znižanju letne inflacije ostajajo povišana, zaradi česar mora ECB še naprej trdno sidrati inflacijska pričakovanja.
Analitiki si sicer niso povsem enotni glede prihodnjega ravnanja ECB. Nekateri še vedno pričakujejo, da bo do konca leta še zvišala ceno denarja, večina pa se v luči signalov, ki kažejo na občutnejšo umiritev gospodarske dejavnosti v območju evra in zastoj v globalnem gospodarskem okrevanju, nagiba k oceni, da ECB letos ne bo več zviševala ključne obrestne mere.
