DNS ugotavlja, da v zadnjem mesecu Raščan in uprava Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) kljub drugačnim zagotovilom in obljubam nista storila nobenega koraka, ki bi dokazoval, da sta z njimi pri reševanju težav Dela Revij mislila resno, so v današnjem sporočilu za javnost zapisali predstavniki DNS.
"Zato ocenjujemo, da si s sporadičnimi nakazili upnikom in dražbo le kupujeta čas, pri čemer v nadaljnji negotovosti puščata tako družbo kot njene zaposlene," so dodali.
Skladno s tem od NKBM zahtevajo, da se kot največji upnik in dejanski ekonomski lastnik Dela Revij začne vesti odgovorno in oblikuje konzorcij bank upnic, ki bi takoj začel pogovore o sanaciji družbe.
Prav tako želijo, da banka takoj uporabi vse vzvode, s katerim bi Raščana izločila iz upravljanja in lastništva Dela Revij oz. da zahteva imenovanje prokurista, ki bi ji omogočal vpogled v dejansko finančno stanje družbe, da v dogovoru z ostalimi bankami zaseže delnice Dela Revij in v najkrajšem času skliče izredno skupščino, na kateri bi zamenjala nadzorni svet družbe in uvedla posebno revizijo poslov za obdobje zadnjih pet let.
NKBM mora po mnenju društva v najkrajšem času sprejeti tudi odločitev o prihodnosti največje slovenske revijalne družbe, ki je po vseh merilih slovenske zakonodaje že več mesecev insolventno podjetje. "V dogovoru z ostalimi bankami naj se odloči bodisi za dokapitalizacijo družbe s pretvorbo svojih terjatev v lastniške deleže, ki bi bila podlaga za izvensodno dogovarjanje z upniki o poravnavi obveznosti, bodisi za vložitev predloga prisilne poravnave," so navedli predstavniki DNS.
Od banke zahtevajo takojšni odgovor, kakšni so njeni scenariji reševanja Dela Revij v primeru, če na dražbi za družbo ne bo našla kupca, kar je ob izklicni ceni po njihovih besedah zelo verjetno.
DNS se je obrnil tudi na nadzornike druge največje slovenske banke in jih pozval, naj preverijo vse okoliščine odobritve in reprograma posojila Delu Revijam, zaradi katerega banki grozijo več(deset)milijonske slabitve. Od uprave NKBM v tej luči pričakujejo jasen načrt rešitve položaja, povezanega z njenim "slabim posojilom".
Na drugi strani vse pristojne državne institucije z organi odkrivanja in pregona na čelu pozivajo, naj preverijo vse sume morebitnih nepravilnosti in nezakonitih dejanj pri finančnih transakcijah med Delom Revijami in družbami, ki so (ne)posredno povezane z Raščanom, ob tem pa še vse morebitne kršitve delovne in davčne zakonodaje.
Obrnili so se še na ministrstvo za pravosodje, od katerega želijo, da ponovno razmisli o spremembi insolvenčne zakonodaje, in sicer v delu, ki bi upnikom ob nastopu zakonskih pogojev za insolventnost omogočil takojšnji prevzem oblasti v zadolženem podjetju, s čimer bi se pri sanaciji izognili tveganju, da bi se z njo reševalo (tudi) lastnika družbe.
"Prav tako bi veljalo v zakonodaji status in pravice samostojnih novinarjev oziroma kulturnih delavcev, ki so prek s.p.-jev honorarno opravljali enaka novinarska dela kot zaposleni, v insolvenčnih postopkih izenačiti z ostalimi redno zaposlenimi v insolvenčnih podjetjih in jim omogočiti status prednostnih upnikov, s čimer bi lahko računali na hitrejše in večje poplačilo v okviru prisilne poravnave oziroma stečaja," so sklenili v DNS.