Markačevi odvetniki ocenjujejo, da je haaško sodišče pri odločanju o kazni na podlagi transkripta s srečanja hrvaškega političnega in vojaškega vrha na Brionih pred hrvaško vojaško operacijo Nevihta leta 1995 napačno sklenilo, da je Markač sodeloval in občutno doprinesel k skupnemu zločinskemu načrtu in pregonu srbskega prebivalstva.
Dodali so, da zločinskega načrta v resnici ni bilo, ter da je sodišče tako storilo pravne napake, saj je napačno razumelo dejstva pri analizi srečanja na Brionih, na katerem so 31. julija 1995 načrtovali vojaško operacijo za osvoboditev državnega ozemlja. Odvetniki trdijo, da sodniki v Haagu niso obravnavali Nevihte kot legitimne vojaške operacije.
Napačen je tudi sklep sodišča, da so hrvaške vojaške sile pustile prosto pot za odhod srbskih civilistov zgolj zato, da bi trajno umaknile srbsko prebivalstvo. Obramba trdi, da so za koridor obstajali vojaški razlogi, ki so zagotavljali hitre vojaške posege, demoraliziranje nasprotnika in izogibanje žrtvam.
Po mnenju Markačevih odvetnikov so Srbi zapustili območje, na katerem je potekala vojaška operacija iz več razlogov, nikakor pa ne zaradi nezakonitega obstreljevanja, kot je to sklenilo sodišče v Haagu. Trdijo, da so Srbi odšli zaradi revščine in slabih življenjskih pogojev ter zaradi napetosti na tem območju, obenem pa so njihovi vodje razširjali protihrvaško propagando. Dodajajo, da so obstajali tudi srbski načrti za evakuacijo.
Markačevi odvetniki so še pojasnili, zakaj menijo, da hrvaški general ni odgovoren za deportacije, niti za ropanja in rušenja mest med Nevihto. Na koncu so zahtevali, naj Markača spustijo na prostost ali mu vsaj zmanjšajo zaporno kazen, ki je po njihovem mnenju pretirana.
Tako Markačevi kot odvetniki Gotovine so se pritožili v ponedeljek, ko se je iztekel rok za pritožbe. Pritožbo Gotovine so objavili v torek, njegovi odvetniki pa so tudi poudarili, da se nihče izmed srbskih civilistov ni pritožil, da so morali zapustiti Hrvaško zaradi nezakonitega obstreljevanja s strani hrvaške vojske.
Poudarili so, da niti ena izmed treh raziskav, ki so jih izvedli Združeni narodi, ni potrdila, da so hrvaški vojaki namenoma obstreljevali civilne objekte med operacijo Nevihta ali da bi bila katera izmed civilnih žrtev ubita zaradi topniških napadov.
Odvetniki Gotovine so tudi zavrgli sklepe sodišča o skupnem zločinskem načrtu za pregon srbskega prebivalstva, prav tako pa nasprotujejo mnenju sodišča, da je Gotovina "pomembno doprinesel" k omenjenem načrtu.
Izpostavili so tudi, da je sodišče, namesto da bi razsodilo na podlagi dokazov tožilstva, v sklepu zgradilo lastni predmet proti Gotovini. S tem pa ga je sodišče prikrajšalo za pravično sojenje, je navedla obramba Gotovine in zahtevala razveljavitev prvostopenjske kazni.
