Hammarberg ugotavlja, da je v Evropi mnogo oseb stigmatiziranih zaradi spolne usmerjenosti in spolne identitete ter zato ne morejo popolnoma uživati univerzalnih človekovih pravic. Nekateri so žrtve nestrpnežev in včasih ne dobijo zaščite, če jih napadejo na ulicah. Nekatere njihove organizacije se ne morejo registrirati ali imajo prepoved organizacije mirnih shodov in srečanj. Ugotavlja, da se premalo mnenjskih voditeljev in vodilnih politikov odločno postavi proti homofobičnim in transfobičnim izjavam, diskriminaciji in nasilju.
Zaradi teh in drugih dejstev so se v komisarjevem uradu odločili za izvedbo prve obsežne študije, ki se ukvarja s problematiko lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev (LGBT oseb). Namen študije, na podlagi katere je pripravljeno 23. junija letos objavljeno poročilo o diskriminaciji na osnovi spolne usmerjenosti in identitete spola v Evropi, pa je predvsem spodbuditi širšo razpravo o tem.
Hammarberg namreč ugotavlja, da so mnogi zadržani do razprav o priznanju vseh pravic LGBT osebam. Ob upoštevanju predstavljenih podatkov Hammarberg pričakuje konstruktiven dialog v smeri spoštovanja človekovih pravic LGBT oseb.
Poročilo, ki zajema vseh 47 članic Sveta Evrope, podrobneje povzema pravno urejenost področij, povezanih z LGBT osebami. Med drugim navaja, da je spodbujanje sovraštva, nasilja ali diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti in spolne identitete označeno kot kaznivo dejanje v "samo" 18 državah članicah Sveta Evrope, med drugim tudi v Sloveniji. Slovenija se uvršča tudi na seznam "samo 14" držav, kjer se homofobični namen razume kot oteževalna okoliščina pri kaznivih dejanjih.
Različne raziskave, navedene v študiji in poročilu, kažejo, da mnoge žrtve pristojnim ne prijavijo primerov sovražnega obnašanja, saj se bojijo izpostavljenosti zaradi svoje spolne usmerjenosti ali zato ker ne zaupajo pravnim ureditvam na tem področju v posamezni državi.
Poročilo ugotavlja tudi, da je v šolskih sistemih držav članic Sveta Evrope malo dobrega učnega materiala, ki bi predstavljal vprašanja, povezana z LGBT osebami. Nevladne organizacije številnih držav, tudi Slovenije, poročajo, da šole ne zagotavljajo nobenih informacij glede istospolno usmerjenih, če pa že, so te polne predsodkov ali netočne, navaja poročilo. Med primere dobrih poskusov izboljšanja stanja pa med drugim omenja izdajo zgoščenke, ki jo je v Sloveniji Mirovni inštitut leta 2003 izdal kot pomoč učiteljem pri razpravah na to temo.
Poročilo se dotika tudi področja diskriminacije na delovnem mestu. Kot primer dobre prakse so v poročilu omenjene aktivnosti slovenske nevladne organizacije ŠKUC, ki je na odnos ljudi do LGBT oseb skušala vplivati s TV oglasi, v katerih so prikazane nekatere znane LGBT osebe na delovnih mestih. ŠKUC je prav tako s slovenskim ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve izdal dve publikaciji o ukrepih proti diskriminaciji v zaposlovanju za sindikate in podjetja.
Hammarberg je ob predstavitvi poročila vlade evropskih držav pozval, da morajo nujno popraviti stanje za zmanjšanje stigmatiziranosti LGBT oseb ter sprejeti politične in zakonodajne ukrepe za boj proti homofobiji in transfobiji.
"V preteklih desetletjih je bil narejen znaten, a neenakomeren napredek, kar zadeve odnos in ravnanje s člani skupnosti LGBT. Patologizacija in kriminaliziranje homoseksualnosti v Evropi nedvomno sodita v preteklost. Zakonodaja na področju enake obravnavi začenja kazati učinke pri vprašanju diskriminacije. Vendar pa ostajajo resne pomanjkljivosti, zlasti v povezavi s transseksualnimi osebami," namreč opozarja.