Slovenci v prizadevanjih za imenovanja na najvišje položaje v evropski diplomatski službi doslej niso bili uspešni in jih tako med vodji delegacij še ni. Slovenski predstavniki so neuspešno kandidirali za nekatere položaje vodij ali namestnikov vodij delegacij EU po svetu, na primer na Zahodnem Balkanu.
Slovenski kandidati naj bi se za položaje v evropski diplomatski službi potegovali tudi tokrat, vendar ni znano, kdo oz. koliko naj bi jih bilo. Slovenija naj bi želela položaj vodje delegacije na Kosovu, izborni postopki za katerega pa po navedbah Evropske komisije še niso zaključeni. Slovenski kandidat za vodjo pisarne EU na Kosovu naj bi bil veleposlanik v Berlinu Mitja Drobnič.
Prav tako še niso zaključeni izborni postopki za vodje delegacij v Siriji, Uzbekistanu, Maliju in Čilu, ki so sicer del tega paketa imenovanj.
Med danes imenovanimi vodji delegacij jih sicer 16 prihaja iz diplomatskih služb držav članic, sedem iz EEAS in dva iz Evropske komisije. Število vodij delegacij EU, ki prihajajo iz diplomatskih služb držav članic, se je tako povečalo na 45. Cilj, da naj nacionalni diplomati vodijo tretjino vseh delegacij EU, ki jih je 149, je tako skoraj dosežen.
Med novoimenovanimi vodji jih večina prihaja iz starih članic unije, med njimi največ, šest, iz Francije. Štiri vodje prihajajo iz držav, ki so se uniji pridružile leta 2004 oz. 2007.
Da med 25 na novo imenovanimi vodji delegacij EEAS ni nobenega Slovenca, je danes opozoril poslanec SLS Franc Pukšič. To je označil za "nov poraz slovenske zunanje politike", obenem pa opozoril, da je neimenovanje slovenskih kandidatov na vodilna mesta v EEAS pod okriljem aktualne vlade že "simptomatično".
Poslanec obenem ugiba, da v EU za Slovenijo hranijo nek drug pomemben položaj, "ki ga bo v (bližnji) prihodnosti zasedel nekdo od sedaj posvečenih slovenskih politikov". Ob tem izrecno izpostavlja premiera Boruta Pahorja, ki da očitno naskakuje "nek pomemben zunanjepolitični EU fotelj".
