V Fišerjevem uradu tudi niso želeli pojasniti, kdo izmed tožilcev bo po odhodu Zobec Hrastarjeve prevzel primer Patria.
Prav tako ne komentirajo napovedanega odstopa Zobec Hrastarjeve in njenih očitkov, da država "ne more ali noče zaščititi svojih funkcionarjev".
Na vprašanje, ali generalni državni tožilec ovadbe zoper tožilce razume kot pritisk na tožilstvo, pa v njegovem uradu odgovarjajo, da je kazenska ovadba po zakonu obvestilo državnemu tožilcu, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. "Kadar to ni, je nedopusten pritisk na tistega, zoper katerega je bila vložena," poudarjajo na vrhovnem tožilstvu.
Tožilka Zobec Hrastarjeva je namreč avgusta lani vložila obtožne predloge proti Janezu Janši, Jožetu Zagožnu, Walterju Wolfu, Ivanu Črnkoviču in Antonu Krkoviču. Pred kratkim pa je napovedala, da po sodnih počitnicah zapušča tožilske vrste. Kot je pojasnila, ne namerava več delati na takšni funkciji v državi, ki ne more ali noče zaščititi svojih funkcionarjev.
Predsednik SDS Janez Janša je namreč zoper njo vložil kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki pa jo je tožilstvo zavrglo. Janša pa namerava pregon tožilke nadaljevati kot subsidiarni tožilec.
