Aktivist za človekove pravice istospolno usmerjenih Mitja Blažič je z razsodbo višjega sodišča zadovoljen, saj je ohranilo obsodilno sodbo zaradi spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Gre namreč za precedens, saj zaradi homofobnega nasilja doslej v Sloveniji še nihče ni bil obsojen, pravi Blažič in dodaja, da se mu zdi to zelo dober znak.
Skrbi pa ga znižanje kazni za storilce, saj se sodniki in višjega sodišča pa tudi vsa slovenska javnost ne zavedajo dobro širših družbenih posledic toleriranja tovrstnih organiziranih sovražnih napadov na različne manjšine. "Treba je vedeti, da tu ni šlo za nek gostilniški pretep, ampak za skrbno pripravljen, organiziran homofobni napad," poudarja Blažič.
Ocenjuje, da se družba premalo zaveda posledic toleriranja kakršnih koli oblik nasilja. Zato je prepričan, da bi morali opraviti poglobljeno družbeno razpravo na to temo, denimo tudi v luči dogodkov na Norveškem. Veliko bi bilo treba vložiti tudi v preventivo, tako v šolskem sistemu kot v represivnem aparatu države.
Tudi solastnica Cafeja Open Barbara Rajgelj je na nek način z odločitvijo sodišča zadovoljna, saj je višje sodišče sodbo v osnovi ohranilo takšno, kot je bila. Znižanje kazni napadalcem pa je treba razumeti v kontekstu celotnega slovenskega kazenskopravnega sistema, pravi. Zadovoljni pa bodo, če se takšno dejanje ne bo nikoli več ponovilo.
Rajglova ob tem opozarja, da ta napad ni bil edini, saj se tovrstna dejanja ponavljajo leto za letom v tednu Parade ponosa, večinoma pa ostajajo neraziskana. Tako je spomnila na lansko "celotedensko obleganje" Cafeja Open v tednu Parade ponosa s kamenjem, molotovkami in grafiti. Tudi leto so pred Parado ponosa na lokalu Open razbili steklo, pa ti dogodki niso bili nikoli raziskani, je poudarila.
Zato bodo morali slovenski kazenskopravno sistem in policija veliko več napora vložiti v preventivo in prepoznavanje teh nevarnih dejanj, še opozarja Rajglova.
Višje sodišče v Ljubljani je namreč napadalcem na gejevskega aktivista Mitjo Blažiča pred ljubljanskim lokalom Cafe Open znižalo kazen zapora z leta in pol na sedem mesecev za Marka Kousa in Jana Stenovca ter na pet mesecev za Jerneja Šercerja.
Pri pregledu pritožb zagovornikov je drugostopenjsko sodišče ugotovilo, da obstajajo razlogi za izrek nižje zaporne kazni. Med olajševalnimi okoliščinami so med drugim našteli dozdajšnjo nekaznovanost in mladost napadalcev ter tudi to, da vsi trije izhajajo iz urejenega družinskega okolja.
