Na podlagi izdanih pozivov Dursa je bilo v prvem polletju letos obračunanih za okoli 30 milijonov evrov obveznih prispevkov za socialno varnost, izdanih je bilo za 3,6 milijona evrov odmernih odločb za prispevke za socialno varnost, v nadzorih davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve pa je bilo ugotovljenih za 10,9 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti.
Davčna uprava še vedno ugotavlja precej kršitev plačevanja prispevkov za socialno varnost. Ker sta obračun in plačilo prispevkov zakonsko vezana na izplačilo plač, lahko davčni organ nepravilnosti ugotavlja s časovnim zamikom, saj se plače lahko sploh ne izplačajo, davčna uprava pa lahko te podatke pridobi šele z poizvedovanjem, opozarja Durs.
Ugotavljajo, da so zelo pogosti primeri, ko delodajalec prikazuje, da plač ni izplačal, zaposleni pa plače prejemajo v gotovini. Vse zaposlene, ki prejemajo plačo v gotovini ali sumijo v nepravilnosti na področju plačevanja obveznih prispevkov pri svojem ali drugem delodajalcu, pozivajo, da nepravilnosti čim prej prijavijo davčni upravi.
"Zaposleni imajo namreč prvi in zelo zgoden stik z nepravilnostmi na tem področju, pravočasno obveščanje davčne uprave o nepravilnostih pa bi povečalo možnost za še hitrejše in bolj učinkovito ukrepanje. Delodajalci in njihove odgovorne osebe lahko namreč po določenem času ostanejo brez premoženja, iz katerega bi bilo mogoče izterjati obveznosti," opozarjajo na Dursu.
Vsak zaposleni ima možnost, da na davčni upravi preveri, ali njegov delodajalec izpolnjuje svoje obveznosti. To lahko stori preko sistema eDavki ali s pisnim zahtevkom na pristojni davčni urad.
Zaposleni lahko posumi, da gre za nepravilnosti, če prejema plačilo za delo v gotovini, delodajalec pa mu ob tem ne predloži obračuna plače, in če poleg plače, ki je razvidna iz obračuna plače (običajno v znesku minimalne plače), prejme še dodatno plačilo za delo v gotovini, od katerega niso obračunani obvezni prispevki.
Prav tako lahko zaposleni posumi v primeru, če na davčni upravi dobi podatek, da obračun plače za določen obračunski mesec zanj ni bil dostavljen davčnemu organu.
Več kot trimesečna zamuda s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora delodajalec obračunati ali plačati hkrati z izplačilom plač delavcem, predstavlja tudi neizpodbojno domnevo, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden.
Trajnejša nelikvidnost je eden izmed položajev, ki kaže na dolžnikovo insolventnost. Insolventnost dolžnika pa je predpostavka za začetek stečajnega postopka in postopka prisilne poravnave nad dolžnikom. Neizpodbojna domneva olajšuje dokazno breme upnika, ki predlaga začetek stečajnega postopka, navaja Durs.
Davčna uprava opozarja, da je delavec na podlagi zakonskih predpisov dolžan najmanj pet let hraniti dokumentacijo, ki ima vpliv na njegovo davčno obveznost. To dokumentacijo in morebitne podatke, s katerimi razpolaga, mora zagotoviti davčnemu organu na morebitno zahtevo.
