Za potrditev predloga je bilo v predstavniškem domu kongresa potrebnih 216 glasov. Glasovanje se je sicer končalo z 269 glasovi za in 161 glasovi proti. Poleg večine republikancev je predlog podprla tudi polovica demokratov. S 74 glasovi za in 26 proti je nato sporazum potrdil tudi senat, Obama pa ga je že podpisal.
Kompromisni predlog med letoma 2012 in 2021 predvideva krčenje javne porabe za 917 milijard dolarjev, skladno z njim pa bo ustanovljen tudi posebni dvostrankarski kongresni odbor, ki bo do 23. novembra letos moral najti še 1500 milijard proračunskih prihrankov. Poleg tega sporazum zgornjo mejo dolga nemudoma dviga za 900 milijard dolarjev. Na koncu naj bi bila meja javnega dolga višja za najmanj 2100 milijard dolarjev.
"Tako imenovano takojšnje rezanje javne porabe se seveda ne bo začelo letos. Prav tako ne bo imelo pravega učinka na leti 2012 in 2013," predlog komentirajo analitiki, ki so prepričani, da se bodo rezultati dogovora v resnici pokazali šele po letu 2017, ko se bo javno porabo krčilo za 100 milijard dolarjev in več na leto.
Obenem opozarjajo, da je Obama z zavrnitvijo takojšnjega večjega reza javne porabe preprečil škodo, ki bi jo to lahko imelo. Krčenje bi namreč ogrozilo ameriško gospodarstvo, ki je v prvi polovici leta praktično stagniralo in je na letni ravni zabeležilo zgolj enoodstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP).
Glede na to, da je državna poraba pomemben motor ameriškega gospodarstva, bi lahko večje varčevanje povzročilo odpuščanja tako v javnem kot v zasebnem sektorju in tako še bolj pritisnilo na stopnjo brezposelnosti, ki je zdaj 9,2-odstotna.
"Resničen doprinos sporazuma je preprečitev dolžniškega fiaska v prihodnjih tednih," so prepričani analitiki. Če namreč ZDA do danes ne bi dvignile meje javnega dolga 14.300 milijard dolarjev, ki so jo presegle že maja, bi morale razglasiti delno nesposobnost za izplačevanje vseh svojih obveznosti oz. default.
"Dogovor bi moral temeljiti na široko zasnovani davčni reformi, pa se tega področja sploh ne dotika," je kritična stroka. Skladno z vsem tem opozarja, da sporazum ZDA ne daje garancije za ohranitev najvišje kreditne ocene oz. da je velika možnost, da se bo ta v naslednjih šestih mesecih znižala.
A iz bonitetne hiše Fitch so že sporočili, da bodo ZDA na račun dogovora lahko ohranile oceno AAA.
Konec sage v zvezi z mejo javnega dolga v ZDA pa ni dosegel pozitivnega odmeva na borznih trgih. Vlagatelji se namreč tako kot analitiki bojijo, da bo načrtovano krčenje javne porabe še dodatno prizadelo že tako letargično okrevanje ZDA. Znamenja občutnega zmanjšanja dinamike okrevanja globalnega gospodarstva, na katerega v zadnjih dneh namigujejo tudi nekateri poslovni izidi velikih podjetij in makroekonomski rezultati iz ZDA in Evrope, jih namreč niso obšla.
Osrednje evropske borze so tako sklenile v rdečem, globoko v negativnem območju pa so tudi indeksi na ameriškem Wall Streetu.
Bitka glede javnega dolga in proračuna v ZDA je bila dolga. Razvnela se je po 16. maju, ko so ZDA dosegle dovoljeno mejo dolga in je finančni minister Timothy Geithner sporočil, da lahko do 2. avgusta še premetava denar po vladnih računih, nato pa ga bo zmanjkalo za poravnavanje tekočih obveznosti.
Začela so se pogajanja, polna teatralnosti na obeh straneh, ki so se večkrat prekinila in obnavljala. Pritisk je naraščal, kakor tudi zaskrbljenost ameriških in svetovnih finančnih trgov. Republikanci so zahtevali, da ob dvigu meje dolga poskrbijo tudi za dolgoročno proračunsko stabilnost. Obama je to sprejel, ker je videl priložnost, da pride do odprave davčnih olajšav za premožne in naftna podjetja.
Po nekaj javnih in skrivnih pogovorih z vodjem republikanske večine v predstavniškem domu Johnom Boehnerjem je Obama pred tedni prišel blizu velikega kompromisa, ki bi proračun uravnotežil tudi na strani davčnih prilivov. Boehner je doživel upor v lastnih konservativnih vrstah in Obama je bil prisiljen odstopiti od višjih davkov, zaradi česar ima sedaj težave pri demokratih.
Volivce sicer v tem trenutku bolj kot proračunsko zdravje zanimajo delovna mesta. Zadnja anketa CNN kaže, da kompromis podpira le 44 odstotkov Američanov, nasprotuje pa mu 52 odstotkov. Zaradi prepirov ima 38 odstotkov Američanov slabše mnenje o Obami, 18 odstotkov pa boljše. O Boehnerju ima slabše mnenje 34 odstotkov, boljše pa 11 odstotkov.
