Centralna banka želi z obremenitvenimi testi oceniti vpliv na kapitalsko ustreznost bank ob predpostavki določenih neugodnih dogodkov glede na izhodišče. Izhodiščna kapitalska ustreznost je konec leta 2010 znašala 11,3 odstotka, kapitalska ustreznost, merjena s temeljnim kapitalom, pa 8,6 odstotka.
Banka Slovenije je bankam posredovala pet scenarijev obremenitvenih testov, in sicer scenarij neugodnih makroekonomskih razmer, ki temelji na predpostavkah Evropske bančne agencije (EBA), tri scenarije poslabšanja kakovosti kreditnega portfelja in scenarij likvidnostnega šoka.
Ob uresničitvi predpostavk obremenitvenega testa neugodnih makroekonomskih razmer, s katerim so preverjali vpliv nenadnega poslabšanja gospodarskih razmer na višino kapitalske ustreznosti, bi se kapitalska ustreznost bančnega sistema, merjena s celotnim kapitalom, leta 2011 znižala na 11,1 odstotka, konec leta 2012 pa na 10,5 odstotka.
Kapitalska ustreznost, merjena s temeljnim kapitalom, pa bi konec leta 2011 ostala 8,6 odstotka, konec leta 2012 pa bi se znižala na 8,2 odstotka.
Scenariji poslabšanja kreditnega portfelja, s katerimi so ugotavljali vpliv na poslovni rezultat bank ter posledično na kapital in kapitalsko ustreznost, so predpostavili stečaje družb iz posameznih izbranih gospodarskih panog, ki so največji dolžniki posamezne banke.
Izbrane panoge so bile gradbeništvo, promet in skladiščenje ter holdingi. Pri izračunu učinka poslabšanja kreditnega portfelja so banke sicer lahko upoštevale obstoječa zavarovanja, vendar pod strožjimi pogoji od veljavnih regulatornih pravil.
Banke so scenarije poslabšanja kreditnega portfelja aplicirale na podatke zaključnega računa za leto 2010. V primeru uresničitve predpostavk najslabšega od teh scenarijev bi kapitalska ustreznost bančnega sistema, merjena s celotnim kapitalom, znašala 9,9 odstotka, merjena s temeljnim kapitalom pa 7,1 odstotka.
Zaradi različne izpostavljenosti bank do izbranih gospodarskih panog so med bankami razlike glede vpliva na poslovni rezultat, na kapital in kapitalsko ustreznost.
S testom na podlagi scenarija likvidnostnega šoka je Banka Slovenije ocenila potreben obseg zadolževanja bank pri Evropski centralni banki (ECB) in potreben obseg primernega premoženja za zavarovanje tega zadolževanja. Scenarij je predpostavil, da banke ne bi mogle v celoti obnoviti virov pri tujih poslovnih bankah, poleg tega pa naj bi se zmanjšali tudi viri nebančnega sektorja.
Rezultati scenarija likvidnostnega šoka kažejo, da bi se odvisnost bank od zadolževanja pri ECB povečala z 1,1 odstotka bilančne vsote konec leta 2010 na 4,5 odstotka konec leta 2011 oz. na 7,1 odstotka konec leta 2012. Pri tem bi premoženje bančnega sistema, primerno za zavarovanje zadolženosti pri ECB, zadoščalo za pridobitev manjkajočih virov.
V Banki Slovenije so še zapisali, da banke že od leta 2007 izvajajo proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala, kar pomeni, da s kapitalom pokrivajo vsa pomembna tveganja, ki so jim ali bi jim lahko bila izpostavljena.
Tako banke zagotavljajo kapital za regulatorno določena tveganja (kreditno, tržno in operativno), poleg tega pa še za tista, ki so ocenjena kot pomembna z vidika poslovnega modela posamezne banke (obrestno in valutno tveganje, tveganje koncentracije, tveganje ugleda, strateško tveganje).
