V preteklosti je bilo poskusov uvedbe etičnega kodeksa poslancev več, a se nobeden ni uspešno zaključil. Tokrat pa so idejo o etičnem kodeksu obudili v poslanski skupini Zares in pripravili osnutek priporočil etičnega ravnanja poslancev. Prepričani so namreč, da je zaradi pravnomočne sodbe zoper poslanca, številnih kazenskih postopkov zaradi domnevnih koruptivnih dejanj ter nastopov nekaterih poslancev ugled državnega zbora na najnižji točki doslej.
Etični kodeks bi po predlogu Zares vseboval priporočila etičnega ravnanja poslancev. Med etičnimi načeli navaja varovanje ugleda, saj bi moral poslanec ravnati tako, da varuje oziroma prispeva k ugledu Slovenije, državnega zbora in poslanske funkcije. Poslanec bi se moral pri opravljanju funkcije vesti vzorno ter s tem krepiti zaupanje javnosti v integriteto DZ. Poslanec bi moral pri opravljanju funkcije tudi spoštovati in varovati interese države in njen pravni red.
Poslanec naj bi bil pri opravljanju funkcije neodvisen, pri opravljanju funkcije pa naj bi izkazoval spoštovanje do vseh posameznikov in sprejemal različnost. "Poslanec pri opravljanju funkcije goji demokratični dialog, se izogiba poniževanju in podcenjevanju ter izkazuje profesionalnosti pri opravljanju funkcije," je zapisano v osnutku etičnega kodeksa.
Pri opravljanju nalog naj bi poslanec ravnal vestno in odgovorno, pri čemer bi bil odgovoren tudi za razvijanje moralnih, etičnih in drugih vrednot. Poleg tega naj bi poslanec delo opravljal gospodarno in skrbel za učinkovito rabo javnih sredstev ter svojega položaja ne izrabljal za njihovo neupravičeno trošenje.
Za pridobivanje osebnih koristi poslanec tudi ne sme nuditi nobenih uslug ali privilegijev. Prav tako ne sme za osebno korist uporabiti informacij, ki jih je pridobil v okviru opravljanja funkcije, ali pa zase zahtevati privilegijev.
Osnutek kodeksa ureja tudi medsebojne odnose med poslanci in ostalimi funkcionarji, ki naj temeljijo na medsebojnem spoštovanju, strpnosti, iskrenosti in dostojanstvu.
Kršenje poslovnika DZ, pravil hišnega reda in drugih predpisov ni dopustno, navaja predlog kodeksa. Pri svojem delu v DZ pa naj bi poslanec ravnal tako, da ne ovira dela DZ, ne nadleguje ali moti svojih kolegov. "V razpravi se izogiba prepiru, kričanju, izsiljevanju besede in motenju ali oviranju sogovornika." Prav tako naj ne bi spodbujal k nasilnim dejanjem, nestrpnosti in diskriminaciji ter ne uporabljal sovražnega govora ter izrazov, ki bi lahko pomenile razžalitev.
O morebitnih kršitvah bi razsojalo tričlansko častno razsodišče, ki bi kot ukrep zaradi kršitev lahko izreklo javni opomin.
Predsednik DZ Pavel Gantar je Zaresov predlog posredoval poslanskim skupinam, da ga med parlamentarnimi počitnicami preučijo, nato pa bi za oblikovanje etičnega kodeksa ustanovili posebno delovno skupino.
V večini poslanskih skupin predloga še niso temeljito preučili, mnenja o potrebnosti uvedbe takšnega kodeksa pa so različna. Tako v poslanski skupini SD o predlogu Zaresa še niso razpravljali, menijo pa, da vsak poslanec s svojim delovanjem nosi etično in moralno odgovornost do ljudi, ki so mu zaupali svoj glas ter od njega pričakujejo, da bo deloval kot odgovorni in pošteni predstavnik ljudstva.
V LDS so do takšnega kodeksa zadržani, saj dvomijo, da lahko prepreči sovražni govor in druga dejanja poslancev, ki škodijo ugledu DZ, celotni slovenski politiki in družbi. Sicer pa je po njihovem mnenju predlog kodeksa, "za katerega poslanci izvedo v časopisu, namesto da bi se pred medijsko obravnavo o njem temeljito pogovorili in dogovorili", obsojen na neuspeh.
Poslanci SDS opozarjajo, da so že ob kandidaturi podpisali etični kodeks stranke. Ta jih med drugim zavezuje, da delujejo v skladu s temeljnimi vrednotami in moralnimi normami volilnega telesa. Poleg tega so v mandatu vlade Janeza Janše vsi ministri podpisali etični kodeks, ki je pomenil korak naprej k povečanju transparentnosti delovanja javnih funkcionarjev.
V poslanski skupini SLS predloga Zares niso pregledali, a predsednik stranke Radovan Žerjav poudarja, da bodo podprli vse, kar bi dvignilo raven politične kulture v DZ. Predsednik SLS se sramuje, da je član parlamenta, v katerem se lahko pove kar koli, ne da bi za to kdo odgovarjal. Boji pa se, da tudi kodeks pri nekaterih poslancih ne bo zalegel, saj "so nekateri v sovražnem ali nekulturnem govoru našli svojo politično nišo in se temu ne bodo odpovedali".
"Etični kodeks, ki ga predlagajo tisti, ki nimajo nobene etike, je perverznost," pa meni prvak SNS Zmago Jelinčič. Ob tem sprašuje, kako bo "Zares predlagal etični kodeks, ko je skupaj z LDS stranka, ki se je najbolj okoriščala in najbolj kršila vsa normalna in logična načela, ki veljajo v demokratičnih političnih družbah".
Tudi nepovezani poslanci predloga Zares še niso pregledali, vodja poslanske skupine Franc Žnidaršič pa zagotavlja, načeloma pa so naklonjeni sprejetju kodeksa. Predloga Zares prav tako še niso preučili v DeSUS.
Po mnenju svetovalke za javno nastopanje Marte Kos Marko bi bil etični kodeks poslancev vsekakor potreben. Po njenih besedah v zadnjem času doživljamo pravi "revival" etičnih kodeksov v podjetjih, potreba po njih pa se je pojavila v času finančne krize, ko posameznikom ni več prepuščeno, da "delajo, kar se jim zljubi". Etični kodeksi so sicer priporočila in dajejo osnovne smernice, kako se obnašati, in imajo po njenih besedah izjemno moč na področju neformalnega vpliva. Takšne smernice so za politike še posebej pomembne, saj bi morali biti ti vzor državljanom.
Glede predlaganega osnutka, ki kot sankcijo predvideva izrek javnega opomina, pa Kos Markova meni, da namen etičnih kodeksov sicer ni v kaznovanju, a se ji zdi, da je takšna sankcija lahko izjemno učinkovita.
