Zahodne članice varnostnega sveta so že pred dvema mesecema poslale v obtok predlog resolucije z obsodbo nasilja, vendar pa Rusija in Kitajska, ki imata pravico veta, o tem nista hoteli niti slišati. Proti resoluciji so bili tudi Libanon, ki je pod vplivom Sirije, ter Brazilija, Indija in Južnoafriška republika.
Nedeljski napad al Asadovih sil na mesto Hama, pri čemer je umrlo okoli 80 ljudi, pa je vplival na delno spremembo stališč. Predsedujoči varnostnemu svetu v avgustu, indijski veleposlanik Hardeep Singh Puri je novinarjem po enourni zaprti seji dejal, da je med članicami zavladal občutek, da se morajo opredeliti glede nasilja.
Po seji, na kateri je o položaju v Siriji poročal namestnik podsekretarja za politične zadeve ZN Oscar Fernandez Taranco, so zahodne članice varnostnega sveta (Francija, Nemčija, Velika Britanija, ZDA), poslale v obtok nov osnutek resolucije, ki prav tako ne predvideva sankcij proti režimu ali zahteve za sodni pregon odgovornih za nasilje s strani Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC).
Nasprotniki resolucije pravijo, da lahko služi kot osnova za vojaško posredovanje proti Siriji, kot se je to zgodilo v primeru Libije. Vendar pa je ameriška veleposlanica pri ZN Susan Rice takšne bojazni označila za "race" in zatrdila, da resolucija tega ne predvideva.
Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin je opazil napredek in izrazil mnenje, da se lahko varnostni svet na položaj v Siriji odzove že v torek. Čeprav pa še vedno meni, da bi bila resolucija pretiran odziv in bi bilo morda bolje sprejeti predsedniško izjavo. Ta pa se sprejema soglasno, kar pomeni, da bo dovolj mlačna.
Riceova je ponovila, da bi raje videla resolucijo, vendar pa ničesar ne izključuje. Nasilje v Siriji je doslej v petih mesecih vstaje proti al Asadu po trditvah organizacij za človekove pravice zahtevalo najmanj 1600 življenj. Amnesty International zahteva, da se odgovorne za nasilje pošlje pred ICC, vendar za to za zdaj ni veliko možnosti.