V skladu z dogovorom voditeljev držav z evrom bo Grčija iz začasnega mehanizma za stabilnost evra dobila okoli 109 milijard evrov sredstev EU in IMF, zasebni upniki Grčije pa bodo do leta 2020 za reševanje grških dolžniških težav prostovoljno prispevali 135 milijard evrov.
Vodja Inštituta za mednarodne finance (IIF) Charles Dallara je za grški dnevnik Kathimerini dejal, da znižanje kreditnih ocen Grčije s strani vodilnih bonitetnih hiš ne zmanjšuje interesa zasebnih upnikov za sodelovanje pri drugem svežnju pomoči.
Po njegovih ocenah je vzpodbudno prav dejstvo, da so vse tri vodilne bonitetne hiše ocenile, da bo prav dogovor o drugem svežnju pomoči Grčijiv prihodnosti povečal možnosti za stabilizacijo grškega dolga.
Dodal je, da trenutno ni pomembno, ali bo Grčija za nekaj dni ali tednov razglasila selektivni bankrot, temveč če bo opravljenih transakcijah izboljšala plačilna sposobnost Grčije.
Drugi rešilni paket za Grčijo predvideva prostovoljno sodelovanje zasebnih upnikov. Ti bodo imeli možnost zamenjave obstoječih obveznic (bond exchange), ki jim kmalu poteče ročnost, z novimi, ki bodo imele občutno daljšo ročnost, do 30 let, možnost prenosa prihodka od zapadlih obveznic v nove obveznice (roll-over) in možnost odkupa grških obveznic v sodelovanju z grškimi oblastmi in članicami območja evra (buyback).
