Septembra je med prioritetami vlade in DZ sprejemanje rebalansa proračuna v DZ, poslanci pa bodo potrjevali tudi novega predsednika DZ in odločali o interventnih ukrepih. Pred njimi bo predvidoma novela zakona o vladi, s katero bi krčili število ministrstev, premier Borut Pahor pa bo moral predlagati tri nove ministre. Septembra se bo začelo tudi zbiranje podpisov za referendum o družinskem zakoniku.
V SD so za STA navedli le, da se v teh "zelo nepredvidljivih časih, v katerih se je znašel ves svet", ne ukvarjajo s predvolilno kampanjo in "različnimi oblikami medsebojnega politikantskega obtoževanja". Skupaj s partnerji vodijo vlado in želijo izpeljati nekatere za Slovenijo prepotrebne projekte in reforme. Tovrstno politiko gojijo in vodijo tudi v poslanski skupini, so zagotovili.
O vsem, kar jih jeseni čaka v parlamentu, pa bodo v poslanski skupini SD spregovorili po parlamentarnih počitnicah.
Gospodarski forum SDS je zaradi zaskrbljujočih razmer v gospodarstvu vladajočo koalicijo pred dnevi vnovič pozval, naj ravna odgovorno in omogoči predčasne volitve. Te bi po njihovem preprečile še hujše posledice slabega gospodarjenja z državo.
"Podjetniki in gospodarstveniki si prizadevamo omiliti gospodarsko krizo, toda krizo je nujno potrebno hkrati reševati na vrhu piramide," poudarjajo v SDS in dodajajo, da je odgovornost vladajoče politike za izjemno zaskrbljujoče razmere na področju podjetniškega in gospodarskega okolja v Sloveniji in posledično vse manjšo konkurenčnost neizpodbitna.
V SDS sicer menijo, da "absurdne obtožbe" v aferi Patria, ki je pred dnevi znova izbruhnila, "najavljajo predvolilni čas".
Po ocenah LDS bodo bližajoče volitve zagotovo zaznamovale delo strank, vlade in DZ. Vladne stranke bodo zaključevale projekte tega mandata, medtem ko bodo "opozicijske ostrejše v kritiki, hkrati pa bodo v javnost in zakonodajni postopek predlagale všečne, a pogosto nerealne projekte", meni vodja poslanskega kluba LDS Borut Sajovic. Kot primer navaja zakon o Mežiški dolini, ki ga je DZ obravnaval na zadnji seji, namenjen pa je bil "predvsem promociji opozicijske stranke in njenega voditelja iz omenjene regije".
Po parlamentarnih počitnicah bo DZ iskal novega predsednika, vlado pa bo treba dopolniti z ministri ali število ministrstev zmanjšati. Dogovora glede tega še niso sklenili. LDS se glede prevzemanja funkcij in resorjev sicer še ni opredelila, ker to za njihov obstanek v koaliciji "nikoli ni bilo ključnega pomena". Je pa po mnenju LDS smiseln sprejem ustavnega zakona, s katerim bi "fiksirali" datum volitev in s tem skrajšali mandat sedanjemu sklicu DZ.
Generalni sekretar Zares Bogdan Biščak meni, da se predvolilna kampanja vsebinsko še ni začela, se pa že intenzivneje kaže na retoričnem nivoju in v smislu medsebojnega distanciranja političnih strank. Razmisleki znotraj nekdanje koalicije in odhodi strank so po njegovem mnenju razmišljanja o volitvah pospešili, medtem ko se v opoziciji drug od drugega distancirajo.
Biščak meni, da so predčasne volitve vse bolj verjetne. Pahor bo moral predlagati nove ministre, ob čemer se zdi Biščaku bolj verjetno, da podpore v DZ ne bodo prejeli. Podobno ocenjuje za novelo zakona o vladi. Če bo Pahor na imenovanje novih ministrov ali na novelo vezal zaupnico, je po Biščakovih ocenah najverjetneje ne bo prejel. Če pa je ne bo vezal, imamo, pravi, pravno zagato.
Prvak DeSUS Karl Erjavec ocenjuje, da se volilna kampanja še ni začela, temveč se bo jeseni, ko bo Pahor predlagal novelo zakona o vladi in nove ministre.
V DeSUS bodo s kongresom stranke, ki bo 21. oktobra, napovedali začetek svojih volilnih aktivnosti, pri čemer bodo predstavili program za izhod iz krize in "pričeli z aktivnostmi za zmago na volitvah", je za STA navedel Erjavec, ki pričakuje, da bodo volitve spomladi.
Po mnenju prvaka SNS Zmaga Jelinčiča predvolilna kampanja poteka od volitev dalje, res pa je, da se stopnjuje, bolj kot gre proti koncu mandata. Po njegovih besedah namreč nekateri, zlasti v koaliciji, določene zakonske predloge izrabljajo za pridobitev volivcev.
Pri tem navaja afero Patria, družinski zakonik in tudi rebalans proračuna, ki veliko namenja nepravično razdeljenim socialnim transferjem. Jelinčič meni, da bodo volitve šele junija prihodnje leto. Pahor bo najprej predlagal nove ministre, "ki pa ne bodo sprejeti", zatem spremembo zakona o vladi. Glede podpore noveli se Jelinčič še ne izreka.
Po mnenju predsednika SLS Radovana Žerjava se je predvolilna kampanja začela že pred nekaj meseci. Med drugim izpostavlja vnovično "pogrevanje" afere Patria, ki bo, kot skrbi Žerjava, prav tako kot pred minulimi volitvami zasenčila vsebinsko razpravo pred prihodnjimi volitvami. Kampanja se bo po njegovem mnenju še naprej kazala tudi pri sprejemanju nekaterih zakonov.
Žerjav je prepričan, da bodo volitve predčasno. Skrbi pa ga, ker položaj, ko nimamo ministrov in ko je predsednik DZ v odstopu, v Sloveniji postaja normalen. Ob tem ga ne bi čudilo, če predsednik DZ ne bo izvoljen, kar bi bil tudi eden od možnih inštrumentov, ki bi pospešil predčasne volitve. Podpora SLS noveli zakona o vladi bo sicer odvisna od tega, kakšno krčenje števila ministrstev bo predlagano, se pa Žerjav v izjavi za STA strinja, da je izhod iz sedanje politične krize na tak način vprašljiv.
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Franc Žnidaršič meni, da se kampanja še ni začela in da tudi afera Patria ne kaže na to. Kot je Žnidaršič dejal za STA, bi obtoženi v aferi čim prej želeli volitve zato, ker dopuščajo možnost krivde. Sam meni, da bo pred volitvami treba počakati na kašno drugo alternativo.
O podpori noveli zakona o vladi se Žnidaršič ne izreka, saj predlog še ni znan, načeloma pa podpira krčenje števila ministrstev. Morda bi bila taka rešitev glede na trenuten politični položaj celo lažja kot pa iskanje novih ministrov, ugotavlja. Če predlagani ministri ne bodo izvoljeni, pa bo to tudi po ocenah Žnidaršiča nekakšna nezaupnica vladi.
