Kot je skupini novinarjev ob obisku v taborišču pojasnil vrhovni poveljnik leta 2002 ustanovljene skupne posebne enote Guantanamo (JTF), admiral Jeffrey Harbeson, so doslej štiri ujetnike obsodili, proti šestim pa je bila vložena obtožnica. "Ostalih 161 je nezakonitih sovražnih bojevnikov in kaj se bo zgodilo z njimi, ni moja odločitev," pravi.
Kompleks Guantanamo danes zajema sedem taborišč, ujetniki, za katere skrbi 800 stražarjev, pa so zaprti le v treh - taboriščih 5, 6 in 7. Najbolj skrivnostno je taborišče 7, kjer je po besedah poveljnika taborišč, polkovnika Donnieja Thomasa zaprtih 15 ljudi. Gre za domnevne zarotnike za napad na rušilec Cole leta 2000 v Jemnu in za napad na ZDA 11. septembra 2001.
Za nekatere od njih se bo jeseni začel postopek pred posebnim vojaškim sodiščem, ki prav tako ostaja v Guantanamu, drugi pa bodo morda ostali zaprti brez obtožnice, ker jim Američani krivde na sodišču morda ne morejo dokazati.
Kljub ukazu ameriškega predsednika Baracka Obame Guantanama še niso zaprli, saj je to preprečil kongres z utemeljitvijo, da bi bila selitev ujetnikov na ozemlje ZDA prenevarna. "Tu imamo 171 ljudi, ki danes niso na bojišču. To je vse, kar vem," pravi admiral Harbeson.
"Predsednik je podpisal ukaz za zaprtje januarja 2009 in pripravili smo načrte, da to storimo, ko dobimo direktivo," je dejal admiral. Sam se v politične odločitve ne vmešava, ker je odgovoren le za "varno, humano, zakonito in pregledno" skrb za ujetnike. Sicer pa bi po njegovi oceni za zaprtje taborišč po prejetju direktive potrebovali od pol leta do devet mesecev.
V Sloveniji je v minulih mesecih potekala razprava o morebitnem sprejetju katerega od ujetnikov iz Guantanama. Kot pojasnjuje admiral Harbeson, sam nima nobenega vpliva na odločitev o tem, kam bo ujetnik izpuščen. "Meni povedo, koga naj izpustim, in moja naloga je, da ga spravim na letalo, s čimer se moja odgovornost konča," je dejal.
V Guantanamu so teroristične osumljence začeli sprejemati leta 2002, in sicer v zasilno taborišče X-Ray, zgrajeno za begunce s Kube in Haitija, ki so zagrešili kazniva dejanja. To taborišče danes razpada, porušiti pa ga ne smejo zaradi morebitnih preiskav in tožb o kršenju človekovih pravic prvim terorističnim osumljencem, ki so bili tam v nemogočih pogojih zaprti od januarja do aprila 2002.
Sicer pa se razmere za ujetnike po besedah ameriških vojakov nenehno izboljšujejo in so primerljive z ameriškimi. Stražar, ki se je predstavil kot Mike, pravi, da so se razmere, odkar je tam služil leta 2006, izboljšale. Napadov na stražarje z iztrebki in urinom skoraj ni več, pojasnjuje.
"Morda zato, ker mislijo na druge stvari," je dejal Mike in navedel tečaje angleškega jezika, računalništva, satelitske televizijske postaje, knjige, časopise, športne igre, molitve in druge aktivnosti za ujetnike.
Samomori naj bi bili redki, čeprav sta bila letos dva. Od leta 2002 naj bi jih bilo po besedah direktorice za odnose z javnostmi JTF, poveljnice Tamsen Reese skupaj sedem ali osem. Poskrbljeno je tudi za zdravstveno oskrbo. Zdravijo vse bolezni, zadnje čase pa je največ športnih poškodb. Rakavih bolezni ni, tudi zato, ker je kajenje prepovedano.
Štirje ujetniki že več let gladovno stavkajo. Te vsak dan dvakrat prisilno hranijo. Zdravnik, ki ni želel biti imenovan, je novinarjem dejal, da ti ujetniki ne želijo umreti, ampak poslati politično sporočilo. Pri ujetnikih te trditve sicer ni bilo mogoče preveriti.
Za hrano skrbi glavni kuhar Tim, ki je povedal, da so največkrat na krožnikih ribe in piščanec, pa tudi govedina in v času ramadana jagnjetina. Posebej priljubljene so baklave, rakci in tudi mehiški feferoni. Proračun za hrano ujetnikov je leta 2010 znašal 2,5 milijona dolarjev.
Po besedah kulturnega svetovalca v Guantanamu, Jordanca, ki se je predstavil kot Zack, so se razmere od leta 2005 zelo izboljšale. Zack, po izobrazbi inženir, vodi tečaje arabske kulture za ameriško osebje taborišč in posreduje v odnosih med stražarji in ujetniki.
"Ujetniki se glede na obnašanje sami odločajo, ali gredo v taborišče 5, ki je zapor najvišje varnosti, ali pa ostanejo v taborišču 6, kjer lahko igrajo nogomet in delajo druge stvari," pojasnjuje Zack.
Poveljnik taborišča 5, ki ni razkril svoje identitete, je dejal, da so ta 17,5 milijona dolarjev vreden objekt zgradili v Indiani in ga z ladjami prepeljali na Kubo. V njem je trenutno od 20 do 30 ujetnikov in štirje obsojenci.
Če se lepo obnašajo, lahko po dve uri na teden v posebni sobi priklenjeni na stol gledajo televizijo, v nasprotnem primeru pa dobijo posebne oranžne obleke in skoraj ves čas preživijo v devet kvadratnih metrov veliki celici. Več kot 100 ujetnikov je sicer v taborišču številka 6, kjer se lahko gibljejo na prostem, znotraj zapora pa imajo skupne prostore za različne dejavnosti.
Po Zackovih besedah bi bilo zaprtje taborišča dobro, a težave v primeru izpustitve so med drugim s tem, kam jih nato poslati. Nekateri namreč nočejo v svoje domače države, ker se bojijo zlorab. "Preden gredo v tuje države, jim damo vse informacije, ponudimo učenje jezika," je dejal Zack, ki ne ve nič o morebitnem učenju slovenščine.
O nacionalnosti ujetnikov v Guantanamu z novinarji ne govorijo, je pa knjižničarka Rosario posredno priznala, da je eden z območja nekdanje Jugoslavije, ko je potrdila, da imajo zanj nekaj knjig v srbsko-hrvaškem jeziku. Med 17.000 knjigami, ki so na voljo, so najbolj priljubljene verske, sledijo akcijski romani, pa tudi Harry Potter. Imajo tudi stripe, kot sta "Kapitan Amerika" in "Jaka Racman", ter revije, med katerimi pa ni erotičnih, ker bi žalile čustva ujetnikov.
Zadnje ujetnike so v Guantanamu sprejeli marca 2008 in taboriščni kompleks, kjer jih je bilo v določenem obdobju skoraj 800, se počasi prazni. Zaslišanja še vedno potekajo, vendar admiral Harbeson ni mogel potrditi, da dobijo kaj koristnih informacij. "Od leta 2006 so vsa zaslišanja prostovoljna in potekajo povsem v skladu z vojaškim priročnikom," je zatrdil novinarjem.
