Ljubljana, 31. julija (STA) - Konec tega tedna bo začel veljati nov
zakon o državnem tožilstvu. Namesto zdaj veljavnega, ki ima 81 členov, jih novi vsebuje 247. Po njem se bodo morali tožilci začeti ravnati v začetku novembra. Že primerjava teh dveh številk sproža vprašanje, ali je še vedno veljavni zakon podnormiran ali je novi prenormiran, piše Majda Vukelić v Delu.
Dosedanja praksa je potrdila, da veljavni zakon na nekatera vprašanja ne daje enoznačnih odgovorov, drži pa tudi, da je nov zakon pri nekaterih rešitvah šel v prevelike podrobnosti. Nov zakon bi zagotovo imel manj členov, če ne bi nastajal pod vtisom vsega, kar se je dogajalo v odnosih med nekdanjim vrhom tožilstva in izvršno oblastjo.
Zaradi umika politike od kadrovskih zadev veliko pristojnosti dobiva državnotožilski svet. Namesto ministra bo imenoval vodje tožilstev in namesto vlade državnemu zboru v izvolitev predlagal generalnega državnega tožilca. Prvi človek tožilstva bo odgovoren za izvajanje nacionalne politike pregona. Zvonko Fišer bo moral zapisati, katera kazniva dejanja bodo tožilci prednostno preganjali.
Delo pravosodja se v zadnjih letih ocenjuje po tem, kako uspešno je pri spopadanju z gospodarskih kriminalom. Z ustanovitvijo Nacionalnega preiskovalnega urada, specializiranih sodniških oddelkov za sojenje v zahtevnih zadevah in bodočim 21-članskih specializiranim tožilstvom bo sklenjen organizacijski krog tistih, ki so v prvi vrsti poklicani, da plenjenju naredijo konec. S predloženimi novostmi in nekaterimi že sprejetimi zakoni bo tudi normativni krog sklenjen. Podlage za dobro delo so tako tu.
Kaj torej ostane velikim? Velikim ribam upamo, da čim manj, sklene komentatorka.
