Pritožbo zoper odločitev okrožnega sodišča - ki je 8. junija ugodilo zahtevi petih zaposlenih pri SCT in Šantlovo razrešilo s funkcije prisilne upraviteljice družbe SCT - je poleg Šantlove vložil tudi upnik odvetnik Tomaž Čad, ki pa je pritožbo kasneje umaknil, je višje sodišče zapisalo v sklepu, danes objavljenem na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).
Višje sodišče je odločilo, da pritožba Šantlove ni utemeljena in je v celoti pritrdilo ugotovitvi okrožnega sodišča, da je Šantlova v obeh primerih - tako glede izdaje poroštva kot prodaje računalniške opreme - ravnala v nasprotju s predpisano skrbnostjo upraviteljice.
Okrožno sodišče je ugotovilo, da Šantlova kot upraviteljica ni opravljala svojih dolžnosti po zakonu in ni ravnala v smislu varovanja in uresničevanja interesov upnikov, ki morajo biti vodilo pri opravljanju nalog in pristojnosti upravitelja.
Prvostopenjsko sodišče je Šantlovi očitalo podpis namere za podaljšanje poroštva za družbo ISC München, s čimer ni upoštevala prepovedi insolvenčnega zakona, ki prepoveduje dajanje poroštev dolžnika v prisilni poravnavi. Očitalo ji je tudi odobritev prodaje računalniške opreme s strani uprave družbe, s čimer da je prav tako kršila insolvečni zakon.
Višje sodišče kot neutemeljene zavrača navedbe Šantlove, da naj bi bila razrešitev z mesta upraviteljice nesorazmerna, s čimer naj bi bila kršena njena ustavna pravica do enakega varstva pravic.
Višje sodišče poleg tega meni, da vprašanje, da kasneje ni prišlo do realizacije omenjenega poroštva (na kar se sklicuje Šantlova), ni odločilno za presojo, ali je kršila predpisano profesionalno skrbnost. Časovno podaljšanje garancije je z vidika izdajatelja jamstva enakovredno prevzemu nove poroštvene obveznosti, je zapisalo sodišče in dodalo, da je upraviteljica tudi s tem, ko je podpisala omenjeni dodatek, ki bi v primeru realizacije pomenil dodatno obremenitev družbe, kršila profesionalno skrbnost.
