c S

Z novim nacionalnim programom socialnega varstva do manj revščine

29.07.2011 11:43 Ljubljana, 29. julija (STA) - Med ključnimi cilji predloga novega nacionalnega programa socialnega varstva, ki je do konca avgusta v javni razpravi, je zmanjševanje tveganja revščine. Psihologinja Marija Molan s kliničnega inštituta za medicino dela je za STA poudarila pomen posameznikove lastne aktivnosti pri iskanju poti iz revščine.

Predlog nacionalnega programa za obdobje 2011-2020 z namenom, da bi zmanjšali tveganje za revščino med ogroženimi skupinami prebivalstva, predvideva spodbujanje prejemnikov denarne socialne pomoči k vključevanju v programe aktivne politike zaposlovanja in programe psihosocialne rehabilitacije.

Predvideno pa je tudi spodbujanje razvoja različnih preventivnih programov ter povečevanje števila preventivnih programov za promocijo solidarnosti, nediskriminacije in zmanjševanja neenakosti na vseh področjih življenja in dela.

Zaradi napovedi, da bo brezposelnost še nekaj let ostala na trenutni visoki ravni, lahko pričakujemo, da se bo število prejemnikov denarne socialne pomoči v letih 2011 in 2012 še povečevalo, je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zapisalo v predlogu nacionalnega programa.

Zelo pomembno je, da posameznik najde pot iz revščine s svojo aktivnostjo, opozarja Molanova s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. "Posameznik mora paziti, da se ne izključi iz družbe in da ne postane pasiven. Potem se je težje znova vključiti v trg dela in biti konkurenčen drugim, ki so ohranili delovno kondicijo," je poudarila.

Po njenih besedah je nujno, da se posameznik, ki se znajde v revščini, vključi v okolje. Ocenjuje pa, da je oblik pomoči, ki jo v ta namen nudi družba, veliko premalo. Kot primer dobre prakse je omenila zadruge kot socialnopodjetniški projekt v Prekmurju. Tudi novi zakon o socialnem podjetništvu ocenjuje kot zelo pozitiven ukrep.

"Hude revščine, torej da res nimaš ničesar, je zelo malo. Vsak človek lahko nekaj prispeva," pravi. Meni, da bi razdeljevanje paketov s hrano pomoči potrebnim lahko nadgradili. Dodana vrednost bi bila, da bi prejemnik paketa v zameno ponudil svojo pomoč, tako npr. pomoč onemoglim ali varstvo otrok.

Število prejemnikov denarne socialne pomoči se od leta 2008 nenehno povečujejo, povprečno mesečno število prejemnikov te pomoči pa se je od leta 2008 do konca leta 2010 povečalo za eno tretjino. Med zaposljivimi prejemniki pomoči je bilo konec lanskega leta približno tri četrtine takšnih, ki so pomoč prejemali dolgotrajno, torej vsaj 12-krat v zadnjih 16 mesecih, navaja ministrstvo za delo v predlogu nacionalnega programa.

Prejemnikov denarnih socialnih pomoči je bilo po podatkih ministrstva decembra lani 56.798, decembra 2009 53.692, decembra 2008 pa 41.359.