S predlaganimi izhodišči se natančneje in predvsem enotneje ureja združevanje in vodenje javnih zdravstvenih zavodov. Predvideno je združevanje javnih zdravstvenih zavodov praviloma na območju posamezne območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tako bi glede na geografsko razporeditev zdravstvenih domov po Sloveniji združili 12 združitev in 18 pripojitev zdravstvenih domov. Skupno bi se združilo 30 zdravstvenih domov, je razvidno iz dokumenta o nadgradnji zdravstvenega sistema.
Izhodišča prav tako predvidevajo zmanjšanje števila delovnih mest v plačni skupini B, to je direktorjev, strokovnih direktorjev in pomočnikov direktorja.
Tako je v izhodiščih predlagano, da se v zavodu, kjer število zaposlenih ne presega 200, združi poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela. Kjer pa število zaposlenih presega 200, sta poslovodna funkcija in funkcija strokovnega dela zavoda praviloma združeni samo v primeru specialnih bolnišnic ali področnih zavodov za zdravstveno varstvo in pri Inštitutu za varovanje zdravja.
Z direktorjem zavoda se v zavodu, ki ima več kot 200 zaposlenih, sklene pogodba o zaposlitvi s polnim delovnim časom. Prav tako sta predvideni praviloma združeni funkciji poslovodenja in strokovnega vodenja v specialnih bolnišnicah, območnih zavodih za zdravstveno varstvo in Inštitutu za varovanje zdravja. Skupno 50 od 86 zavodov, kar je večina zavodov na primarni ravni in približno tretjina zavodov na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, ima manj kot 200 zaposlenih.
S strokovnim vodjem zavoda se sklene pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, in sicer med 40 in 80 odstotki polnega delovnega časa. Slednje bo veljalo samo za UKC Maribor in Ljubljana, je razvidno iz danes potrjenih izhodišč.
Izhodišča tudi predvidevajo, da v zavodu ne bo več namestnikov direktorja zavoda, te naloge bodo opravljali pomočniki direktorja. V zavodu je lahko zaposleno določeno število pomočnikov direktorja, in sicer v zavodu z manj kot 900 zaposlenimi največ en, v zavodu z več kot 900 zaposlenimi največ dva. Tudi pomočnike direktorjev se lahko zaposli kvečjemu za 80 odstotkov polnega delovnega časa in le pri bolnišnicah oz. terciarnih ustanovah z več kot 400 zaposlenimi.
Tako bi se število vodstvenega kadra po slovenskih zdravstvenih zavodih zaposlenih zmanjšalo za 98,5 (preračunano na polni delovni čas). Število zaposlenih v tej plačni skupini bi se predvidoma zmanjšalo z 242,4 na 143,9 osebe (preračunano na polni delovni čas). In glede na to, da je povprečna bruto plača v plačni skupini B aprila letos znašala 3817 evrov, bi z uveljavitvijo uredbe na letni ravni lahko prihranili 4,5 milijona evrov.
Na ministrstvu namreč opažajo, da predvsem v manjših zavodih zaradi obsega dela ni potrebe, da imajo direktor, strokovni direktor ali pomočnik direktorja za zdravstveno nego sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.
Tako bi po dokumentu nadgradnje zdravstvenega sistema ta sredstva, ki bi jih privarčevali z združevanjem, namenili za zdravstvene storitve, proste zdravnike pa umestili v ambulantno dejavnost.
Po sedanji ureditvi ima namreč direktor oz. strokovni direktor, ki je hkrati zdravnik, za opravljanje funkcije direktorja sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom. Delo v svojem osnovnem poklicu pa zato lahko opravlja le preko polnega delovnega časa, v dežurstvu ali stalni pripravljenosti.
