Generalni direktor direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Vojko Stopar je na novinarski konferenci po seji vlade kot bistveno izpostavil, da zakon širi regulacijo z linearnih medijskih storitev tudi na nelinearne, denimo na programe, ki se dobijo na zahtevo.
Predlog zakona posebno pozornost namenja otrokom in mladoletnikom kot najobčutljivejši kategoriji uporabnikov medijskih storitev. Predvideva ukrepe, ki otroke in mladoletnike ščitijo pred izpostavljenostjo vsebinam, ki bi lahko resno ogrozile njihov telesni, duševni in moralni razvoj, zlasti pred pornografskimi vsebinami in neupravičenim prikazovanjem nasilja v televizijskih programih in videih na zahtevo.
Kot je za STA povedal Stopar, gre predvsem za bolj natančno opredelitev tega področja, natančneje pa je opredeljen tudi nadzor. Doslej sta bila namreč zanj pristojna dva organa, Inšpektorat za kulturo in medije pri ministrstvu za kulturo in Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek), in je prihajalo do nejasnosti glede pristojnosti. Sedaj je pristojnost v zvezi z avdiovizualnimi storitvami izključno na Apeku.
Ob tem se s predlogom zakona uvaja tudi varstvo otrok na področju neprimernega oglaševanja nezdrave hrane in pijače, ki spremlja otroške programe (obveznost sprejetja pravil ravnanja s strani ponudnikov avdiovizualnih storitev). Določeno je tudi, da avdiovizualna komercialna sporočila mladoletnikom ne smejo povzročati telesne, duševne ali moralne škode.
Po Stoparjevih besedah je v predlogu zakona precej manj regulirano področje oglaševanja. Predlog predvideva spremembe na področju oglaševanja v televizijskih programih (maksimalen delež oglaševanja 12 minut na uro, 30-minutni časovni interval med oglaševalskimi bloki). Strožji pogoji so predvideni za Radiotelevizijo Slovenija, kjer v "prime timeu" (med 18. in 23. uro) skupni obseg oglaševanja ne sme preseči devetih minut v okviru posamezne ure.
Predlog zakona uvaja tudi regulacijo promocijskega umeščanja izdelkov v programskih vsebinah televizijskih programov oziroma drugih avdiovizualnih medijskih storitvah (t. i. product placement).
Po Stoparjevih besedah predlagane rešitve še naprej krepijo zahteve po spodbujanju evropske avdiovizualne produkcije. Predvideno je, da mora delež evropskih avdiovizualnih del v vsakem televizijskem programu obsegati najmanj 50 odstotkov letnega oddajnega časa.
Slovenska avdiovizualna dela se vštevajo v kvoto evropske produkcije, kar izdajateljem omogoča lažje izpolnjevanje kvot. Izjeme so sicer določene za lokalne televizijske programe ter programe, ki so namenjeni izključno oglaševanju in televizijski prodaji ali samooglaševanju.
Kot je še povedal Stopar, zakon še naprej poudarja načelo države izvora, kar pomeni, da je izdajatelj medija dolžan spoštovati zakonodajo tiste države, iz katere oddaja. To se še posebej ureja za satelitsko oddajanje, kar doslej ni bilo urejeno. Šteje se, da je izdajatelj pod jurisdikcijo tiste države, ki mu omogoča zemeljsko posredovanje signala na satelit.
Skladno z omenjeno evropsko direktivo morajo države članice sprejeti tudi ukrepe za večjo dostopnost medijskih vsebin za invalidne in starejše osebe. V predlogu zakona je tako poudarjeno, da Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja medije, spodbuja ponudnike, da osebam z okvaro vida ali sluha postopoma zagotovijo dostop do njihovih storitev. Ta ukrep se sicer že izvaja na podlagi zakona o medijih, v okviru razpisov.