Kot so za STA poudarili na ljubljanski nadškofiji, bo Cerkev spoštovala voljo prijaviteljev in ne bo podala kazenske ovadbe. Če bi ravnali nasprotno, ljudje, ki se ne želijo izpostavljati v javnosti, v prihodnje takih dejanj ne bi prijavljali niti Cerkvi, pojasnjujejo. "Zato se v Cerkvi zavedamo, da je naša naloga, da te prijave vzamemo resno, jih s postopki pripeljemo do konca in proti storilcem, katerim je krivda dokazana, sprejmemo ustrezne sankcije," so poudarili.
Cerkev tako vodi svoj kazenski postopek, ki je neodvisen od civilnega kazenskega postopka. S tem pa, kot je za STA poudaril tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, ne kršijo slovenske zakonodaje, ki kazensko odgovornost predvideva v primeru opustitve ovadbe kaznivega dejanja (oziroma storilca), za katerega je predvidena kazen najmanj 15 let zapora.
Po Sajetovih zagotovilih žrtve in njihove svojce ob prijavi seznanijo tudi z možnostjo civilne prijave. Večina žrtev se po njegovih navedbah za civilni postopek ne želi odločiti zaradi zastaranja primera ali pa zaradi medijske izpostavljenosti žrtve in njihovih družin. Zaradi tega je še toliko večja dolžnost Cerkve, da učinkovito ukrepa, kar je dolžna storiti tudi takrat, ko je primer po civilni zakonodaji že zastaral, je dodal Saje.
Kot je za STA pojasnila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, glede na to, da se v primerih, o katerih mediji poročajo te dni, svojci (še) niso odločili za naznanitev dejanja, dopušča možnost, da podpora Cerkve svojcem za to ni dovolj velika.
Na policiji pa so v zvezi z navedbami v medijih začeli izvajati aktivnosti za pridobitev dokazov, s katerimi bi nakazane sume potrdili, so pojasnili za STA. Tako vse domnevne žrtve spolnih zlorab in druge osebe, ki poznajo kakršnekoli podatke ali dokaze v zvezi s tem, prosijo, da jim to sporočijo.
Dnevnik je namreč v torek poročal, da sta bila dva duhovnika ljubljanske nadškofije že pred časom osumljena spolnih zlorab mladoletnikov, česar pa Cerkev ni prijavila civilnim organom pregona. Prav tako tudi danes navajajo, da sta oba duhovnika še vedno v stiku z mladimi.
Na ljubljanski nadškofiji so za STA zavrnili Dnevnikove navedbe, da eden od osumljenih duhovnikov vodi manjšo gorenjsko župnijo. Po njihovih navedbah duhovnik samo biva v mežnariji podružnične cerkve, določili pa so mu, da nima nobenega verouka ali drugih pastoralnih dejavnosti za mlade.
Tudi drugi osumljeni duhovnik, ki je prevzel vodenje počitniškega doma, po Dnevnikovih navedbah še vedno prihaja v stik z mladimi. Na ljubljanski nadškofiji pa zatrjujejo, da je večina srečanj v domu namenjena odraslim, mladi vanj prihajajo v spremstvu staršev, skupine pa v spremstvu njihovih duhovnikov oziroma drugih odgovornih oseb. Kot so še dodali v zvezi s tem primerom kazenskega postopka, se 10. avgusta izteče pritožbeni rok, pritožba pa še ni bila vložena.
Saje tudi pojasnjuje, da ima Slovenska škofovska konferenca za prvo pomoč žrtvam Ekspertno skupino za reševanje primerov spolnih zlorab. Na njih se obračajo žrtve in njihovi svojci za nasvet, obvestijo jih o civilnih in cerkvenih postopkih in jim nudijo pomoč pri terapevtski obravnavi.
Kot so za STA pojasnili pri varuhu človekovih pravic, varuhinja Zdenka Čebašek Travnik ne more in ne sme dajati navodil ustanovam, do katerih nima pooblastil. Med splošnimi ukrepi v primeru suma spolne zlorabe otrok pa navaja, da je treba vsak tak sum čim prej naznaniti policiji oziroma tožilstvu in otroka zavarovati pred možnostjo nadaljnjih spolnih zlorab, žrtvi in njenim svojcem pa predstaviti možnosti za strokovno pomoč.
Kot so še pojasnili pri varuhu, so v zvezi s spolnimi zlorabami v Cerkvi dobili nekaj pobud, v katerih pobudniki le na splošni ravni opisujejo spolne zlorabe (včasih tudi kot lastne izkušnje v preteklosti) in predlagajo ukrepanje, da do teh ne bi več prihajalo. Za konkretno pomoč pa se zlorabljeni otrok ali njihov skrbnik doslej ni obrnil nanje. Če bi se, bi kaznivo dejanje naznanili, če bi bili za to izpolnjeni zakonski pogoji, so pojasnili.
Kot je danes poročal Dnevnik, so v torek napačno povzeli stališče varuhinje, da bi po njenem mnenju "Cerkev lahko izrazila podporo svojcem tako, da bi kaznivo dejanje v interesu otroka naznanila". Po mnenju varuhinje bi namreč "Cerkev lahko izrazila podporo svojcem, ki bi kaznivo dejanje v interesu otroka naznanili", pojasnjujejo.
