Policija in tožilstvo proučujeta, ali bi lahko Breivika obtožili zločinov proti človečnosti. Najvišja kazen za tovrstne zločine je 30 let zapora. Policija je Breivika obtožila terorizma, za kar je na Norveškem zagrožena najvišja možna kazen - do 21 let zapora. Sodišče sicer lahko tistim, ki pomenijo grožnjo družbi, že ob izreku sodbe naloži t.i. pridržanje, katerega konec ni določen, tako da so v ječi lahko tudi dosmrtno.
Breivika naj bi po napovedih danes pregledal psihiater. Njegov odvetnik Geir Lippestad je sicer dejal, da je, sodeč po dogodkih, njegova stranka duševno motena. Odvetnik je pojasnil, da je Breivik med napadi mislil, da je v vojni in da so njegova dejanja upravičena. 32-letni desničarski skrajnež sovraži vse, ki verjamejo v demokracijo, je še pojasnil odvetnik. V ponedeljkovem nastopu pred sodniki je Breivik priznal odgovornost za napada v Oslu in na otoku Utoya, a se ni izrekel za krivega in je vztrajal, da je želel rešiti Evropo pred "muslimansko kolonizacijo".
Breivikov odvetnik je novinarjem še pojasnil, da je njegov klient presenečen, da mu je uspelo. Pričakoval je, da bo na otoku ubit, kasneje pa je smrt pričakoval na sodišču. Breivik po besedah Lippestada tudi verjame, da je začel vojno, ki bo trajala 60 let in v kateri bo zmagal. Meni tudi, da ga bo svet razumel šele čez 60 let.
Breivik naj bi odvetnika tudi vprašal, koliko ljudi je ubil. Med morilskim pohodom na Utoyi ga je aretirala policija in odtlej nima pravega stika z zunanjim svetom. Sodnik Kim Heger mu je po ponedeljkovem zaslišanju odredil osem tednov pripora, od tega mora prve štiri tedne preživeti v popolni osami, kar pomeni, da ga lahko obišče le odvetnik.
Breivik je še zatrdil, da je del organizacije, ki ima "dve celici" na Norveškem in več v tujini.
V Veliki Britaniji in v Nemčiji tudi zato že preiskujejo navedbe o povezavah Breivika z britanskimi in nemškimi desničarskimi skrajneži. Po poročanju britanskih medijev se je Breivik lani med drugim udeležil shoda skrajno desničarskega gibanja English Defence League (EDL), z okoli 150 člani gibanja pa je bil v rednih stikih preko elektronske pošte. Vodja EDL Stephen Lennon je napade na Norveškem obsodil in zanikal kakršne koli stike z Breivikom. O napadih je v ponedeljek na izrednem srečanju razpravljal tudi britanski svet za nacionalno varnost.
Nemška policija pa preiskuje navedbe, da je Breivik svoj 1500 strani obsegajoč manifest poslal tudi desničarskim skrajnežem v Nemčiji. Nemška policija po krvavih napadih na Norveškem tudi pozorno spremlja desničarske skrajneže v Nemčiji; ti so se sicer doslej na internetu na napada odzvali zadržano in jih niso odobravali.
Na Norveškem medtem pričakujejo začetek objavljanja imen 68 žrtev strelskega napada na otoku Utoya. Ta bodo po napovedih policije objavljali postopoma, potem ko bodo najprej obvestili družine umrlih. Po poročanju norveškega časnika Aftenposten so na otoku našli 57 trupel, deset so jih našli v vodi, ena žrtev pa je umrla v bolnišnici v Oslu.
Norveška policija je bila po napadih tarča očitkov, da ni ukrepala dovolj hitro. Pravosodni minister Knut Storberget je sicer danes poudaril, da je policija opravila "fantastično delo" in v "tem izjemnem posredovanju delovala še posebej dobro". Ni pa hotel komentirati kritik, češ da so Breivika aretirali šele po eni uri streljanja na otoku.
Policija je pred tem v ponedeljek sporočila, da so Breivika marca preiskovali zaradi nakupa kemikalij, a so preiskavo opustili. Policija je postala pozorna na Breivika, ko je ta od poljskega podjetnika kupil kemikalije, a je sodnik ocenil, da ni razlogov, da bi zanj izdali zaporni nalog.
Evropska unija pa je po pokolu na Norveškem odločena skupaj ukrepati proti nevarnosti, ki bi jo lahko predstavljali desničarski skrajneži. Tako bodo notranji ministri sedemindvajseterice na zasedanju 22. septembra na Poljskem govorili o sovraštvu do tujcev in skrajnežih. Na srečanje so vabljeni tudi predstavniki Norveške, ki sicer ni članica unije. Pred srečanjem notranjih ministrov bo po napovedih komisarke za notranje zadeve Cecilie Malmström 9. septembra začela z delom mreža EU proti skrajnim nazorom.
Napadi po Evropi še vedno odmevajo in sprožajo številne odzive. Med drugim se je odzval nizozemski skrajni politik Geert Wilders, sicer znan po sovraštvu do islama, ki je napade označil za "zaušnico globalnemu protiislamskemu gibanju". Vodja skrajne desničarske Stranke za svobodo (PVV) je poudaril, da je šlo za zlorabo boja proti islamizaciji s strani psihopata. Obenem je zavrnil odgovornost stranke ali osebno odgovornost za napade.
Evropski poslanec iz Italije Mario Borgezio je medtem danes vznemiril italijansko javnost z izjavami, da podpira Breivikovo nasprotovanje islamu in njegovo oceno, da se je Evropa predala, ko se je prenehala boriti proti islamizaciji. Zaradi teh izjav se je nanj usul plaz ogorčenih kritik.