Zgodovina družbe Fructal sega v leto 1945, ko je bilo ustanovljeno Pokrajinsko podjetje za izvoz in predelavo sadja. Leta 1949 so ime spremenili v Tovarno likerjev in sadnih sirupov. Po petih letih je imelo podjetje 133 zaposlenih.
Za družbo je bilo prelomno leto 1963, ko se je začela gradnja novih proizvodnih prostorov ter bazenov za pulpe in kaše za 925 ton snovi. Podjetje je moderniziralo tehnološke procese in uveljavljalo blagovne znamke, med katerimi je najstarejša Dvojni C.
V 70. letih je družba zaposlovala več kot 700 ljudi in imela sloves največjega proizvajalca sadnih sokov v tedanji Jugoslaviji. Družba se je širila tudi v tujini in do leta 1984 je število zaposlenih naraslo na okoli 1500.
Ob osamosvojitvi Slovenije so se zapirali trgi nekdanje Jugoslavije, poslovni obrati na teh območjih so se osamosvajali, vojna v BiH je privedla do izgube trga. Podjetje se je odzvalo na nove razmere ter med drugim povečalo izvoz v Rusijo, Češko, Kanado, ZDA in Italijo. V Sarajevu, Zagrebu in Skopju pa je ustanovilo proizvodne in distribucijsko odvisne družbe.
Poseben mejnik predstavlja leto 2001, ko je večinska lastnica Fructala postala Pivovarna Union, kmalu zatem pa so se začele tudi finančne težave podjetja. Kot je leta 2004 ocenil predsednik uprave Pivovarne Union Dušan Zorko, tudi zato, ker po prevzemu v Fructalu ni bilo pravilne strategije.
Kot enega izmed razlogov za to je Zorko navedel takratni začetek pivovarske vojne, ki je jemala Unionu veliko energije in ki se je leta 2005 zaključila s prevzemom Pivovarne Union s strani Pivovarne Laško, ki jo je vodil Boško Šrot.
V naslednjih letih je Fructal nihal med izgubo in dobičkom, krovna družba skupine Pivovarna Laško, pod katere okrilje sodi Fructalova lastnica Pivovarna Union, pa je zašla v hude finančne težave. Te so posledica poskusa finančne konsolidacije skupine s strani Boška Šrota, takratnega prvega moža laške pivovarne. Po navodilu bank upnic, ki so njene največje lastnice, je Pivovarna konec prejšnjega leta napovedala odprodajo številnih naložb, tudi Fructala.
Zadnji javno dostopni podatki o poslovanju Fructala so iz leta 2009, ko je družba prodala 709.585 hektolitrov pijač in 1482 ton živilskih izdelkov. Prihodki od prodaje so dosegli 54,2 milijona evrov, dobiček iz poslovanja pa 1,5 milijona evrov. Na račun velikih finančnih odhodkov je družba ustvarila 11,2 milijona evrov čiste izgube.
Fructal, ki ga kot predsednik uprave od aprila lani vodi Drago Kavšek, sicer danes z izvozom pokriva večji del Evrope in vse države nekdanje Jugoslavije, zunaj stare celine pa so prisotni v Kanadi in ZDA. Najpomembnejši izvozni trg je jugovzhodna Evropa.
Odvisne družbe ima Fructal na Hrvaškem, v Makedoniji ter v Bosni in Hercegovini. Hrvaško podjetje Fructal Zagreb in podjetje Ra-La iz BiH imata funkcijo pospeševanja prodaje in distribucije, makedonska delniška družba Fruktal Mak pa se ukvarja tudi s proizvodnjo.
Fructal je zaradi vsakoletnega odkupa breskev in ostalega sadja velikega pomena tudi za vipavske kmete. Tako se je za nakup večinskega deleža zanimala tudi občina Ajdovščina, ta prizadevanja pa je podprla tudi nekdanja gospodarska ministrica Darja Radić.
Kljub temu bo zdaj Fructal najverjetneje pristal v rokah srbskega podjetja Nectar, ki je družinsko podjetje, ustanovljeno leta 1998 v vojvodinskem mestu Bačka Palanka. 100-odstotni lastniški delež podjetja ima v rokah družina Radun, njen izvršni direktor pa je Bojan Radun. Po poročanju srbskih medijev bo to največja srbska investicija v Slovenijo.
Nectar je lani ustvaril približno 90 milijonov evrov prodaje, v zadnjih letih pa je dobiček pred davki, obrestmi, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA) znašal med devetimi in 12 milijoni evrov. Družba je po Radunovih besedah zadolžena le malo, in sicer pod ravnjo 1,5 odstotka EBITDA.
Nectar se je sicer pisno zavezal, da bo nadalje razvijal obe Fructalovi lokaciji v Sloveniji, tako v Ajdovščini kot v Kamniku, da ne bo bistveno zmanjševal števila zaposlenih, da bo nadaljeval z obstoječimi programi, kupoval sadje v Vipavski dolini, sodeloval z okoljem in odprl trge v državah bivše Jugoslavije in Evropi.
