Skrbniški račun so uvedli zaradi boljše ločitve denarja, ki ga izvršitelj pridobi z izvršbo, od osebnega premoženja izvršitelja, pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu. Pred spremembami je moral izvršitelj denarni znesek do njegove izročitve hraniti v sefu pri banki.
Izvršitelj sme prek skrbniškega računa opravljati le izplačila strankam, na njem pa ne sme imeti lastnega denarja, navajajo na ministrstvu. Dodajajo, da ob stečaju ali smrti izvršitelja ta sredstva ne spadajo v stečajno maso ali zapuščino.
Poleg tega izvršiteljevi upniki za izterjavo svojih terjatev do izvršitelja ne morejo posegati po sredstvih na skrbniškem računu. Izvršitelj mora pogodbo o skrbniškem računu skleniti že pred prisego oziroma nastopom službe, so še pojasnili.
Do težav v praksi je prihajalo tudi pri prevzemu poslov v primeru razrešitve izvršitelja. Nova določila te težave rešujejo po vzoru notarjev, in sicer razrešeni izvršitelj mora po novem vso dokumentacijo in predmete, ki jih je pridobil pri opravljanju službe, izročiti Zbornici izvršiteljev Slovenije. Ta nato vse spise zaključenih zadev vloži v arhiv zbornice, ostalo pa predloži v hrambo in poslovanje drugim izvršiteljem, navajajo na ministrstvu.
Po že veljavnih pravilih je izvršitelj razrešen, ko preneha opravljati svojo službo. Odločbo o razrešitvi izda minister za pravosodje, po njej pa pride do prevzema poslov. Po novih določilih morajo ministrstvo za pravosodje, vrhovno sodišče in zbornica izvršiteljev na svojih spletnih straneh objavljati tudi podatke o razrešenih izvršiteljih.
V Sloveniji je trenutno 46 izvršiteljev. Število izvršb, s katerimi se ukvarjajo, pa se vsako leto spreminja. Največ primerov v zadnjih deset letih so obravnavali v lanskem letu, in sicer 36.042. Velika večina je bila s področja verodostojnih listih.
Veliko, 25.273 izvršb so obravnavali tudi leta 2009. Pred tem je bilo več kot 20.000 izvršb le še leta 2000. Najmanj izvršb pa so v zadnjih desetih letih obravnavali leta 2001, le 6314, oziroma leta 2008, 6681.
