Kot je danes sporočila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, je tako ugodila pritožbi novinarke Dela zoper odločitev zavoda za zaposlovanje, ki je to možnost zavrnilo.
Novinarka Dela je na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja zahtevala posredovanje podatkov tako iz evidence delodajalcev z negativnimi referencami na podlagi zakona o urejanju trga dela kot iz evidence na podlagi zakona o zaposlovanju in delu tujcev, vendar je informacijska pooblaščenca v postopku ugotovila, da zavod trenutno razpolaga samo z okrnjenimi podatki.
Zavod namreč v evidencah na podlagi zakona o urejanju trga dela in zakona zaposlovanju in delu tujcev še ne vodi podatkov o kršitvah delodajalcev na področju davčne zakonodaje, izplačanih plačah ter poravnanih obveznih prispevkih za socialno varnost, ker še ni vzpostavljena elektronska izmenjava podatkov med njim in Davčno upravo RS (Durs).
Pirc Musarjeva obenem ni sledila navedbam zavoda, da gre pri zahtevanih podatkih, s katerimi razpolaga zavod, za podatke, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. "V konkretnem primeru namreč ni podana nobena izmed zakonsko določenih izjem, zaradi katerih se dostop do teh podatkov lahko zavrne. V danem primeru so obenem izražene tudi okoliščine, ki so v prid interesu javnosti za razkritje," je v sporočilu za javnost zapisala informacijska pooblaščenka.
"Ne samo organ, v zvezi z izvajanjem svojih nalog, tudi javnost in predvsem potencialni iskalci dela imajo pravico vedeti, ali je delodajalec, pri katerem se nameravajo zaposliti, kršil delovnopravno zakonodajo," meni Pirc Musarjeva.
Glede dostopa do podatkov o pravnomočno ugotovljenih kršitvah delodajalcev na področju delovnopravne zakonodaje po mnenju informacijske pooblaščenke tako prevlada pravica vedeti nad interesom delodajalcev, da se dostop do teh podatkov omeji.
