Zakon naj bi pomenil kompenzacijo državi za nudenje sistemske podpore bančnemu sistemu v času finančne krize in banke spodbudil k zagotavljanju večje in strukturno ustreznejše ponudbe posojil gospodarstvu.
Osnova za davek bo bilančna vsota banke, izračunana kot povprečje vrednosti na vsak zadnji dan meseca v koledarskem letu. Stopnja davka bo 0,1 odstotka.
Banka pa si bo lahko davek znižala za 0,167 odstotka stanja kreditov, danih nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom pred opravljenimi slabitvami, in to vse do višine obračunanega davka.
Plačila davka bodo opravičene banke, pri katerih je stanje kreditov gospodarstvu v letu, v katerem se plačuje davek, za najmanj pet odstotkov bilančne vsote višji kot v preteklem letu. Davka tudi ne bodo plačale banke, pri katerih stanje posojil gospodarstvu na zadnji dan meseca uveljavitve tega zakona ne bo preseglo 20 odstotkov bilančne vsote.
Zakon je bil v postopku sprejemanja deležen številnih pomislekov, o vetu nanj so odločali tudi državni svetniki, a ga niso izglasovali. Odklonilno so se do zakona izrekli v bankah in Banki Slovenije. V Združenju bank Slovenije so menili, da takšna obdavčitev v trenutnih gospodarskih razmerah deluje restriktivno in zavira obnavljanje posojilne aktivnosti in s tem tudi gospodarske rasti.
V Banki Slovenije so opozarjali na veliko možnosti za zlorabo namena davka, imel naj bi tudi zelo nizek izplen v primerjavi s stroški izvajanja zakona za zavezance in davčno upravo, poleg tega pa da bi se lahko davek prelil v višje obrestne mere in bi lahko vplival na prevzemanje neustreznega kreditnega tveganja.