32-letnik, ki v preteklosti ni zagrešil kriminalnih dejanj, je v petek najprej razstrelil avtomobil bombo v vladni četrti v Oslu. Nato se je oblečen v policista odpeljal na otok Utoya, kjer je potekal tabor podmladka norveške laburistične stranke, in tam začel streljati.
Do ponedeljka je veljalo, da je bilo v Oslu ubitih sedem ljudi, v streljanju na otoku pa 86. A nato je policija posredovala nove podatke, po katerih je eksplozija terjala osem, strelski pohod na otoku pa 68 življenj. Med žrtvami na Utoyi je bil tudi polbrat norveške princese Mette-Marit.
Policija je Breivika obtožila terorizma, za kar je na Norveškem zagrožena kazen do 21 let zapora. Sodnik Kim Heger mu je po ponedeljkovem zaslišanju odredil osem tednov pripora, kolikor je zahtevala policija. Od tega bo moral prve štiri tedne preživeti v popolni osami, kar pomeni, da ga bo lahko obiskal le odvetnik, tudi z mediji ne bo smel komunicirati.
Kot je na novinarski konferenci po dobre pol ure trajajočem zaslišanju za zaprtimi vrati povedal sodnik Heger, je Breivik med drugim povedal, da sta v njegovi organizaciji obstajali še "dve nadaljnji celici", kar pomeni nadaljnje delo za policijo.
32-letnik je poleg tega znova priznal odgovornost za napada, a se ni izrekel za krivega. Kot je ponovil, je bil cilj njegove akcije rešiti Evropo pred islamom. Dejal je še, da je želel preprečiti rekrutiranje članov norveške laburistične stranke, saj je ta kriva za "množični uvoz muslimanov".
Na zaslišanje je Breivik želel priti v uniformi, a mu je sodnik to prepovedal. Hotel je tudi, da bi bilo zaslišanje odprto za javnost, a je sodišče odločilo drugače. Ocenilo je namreč, da bi obtoženi sodno dvorano izkoristil za propagando svoje ideologije in protimuslimanskih stališč.
Nekateri mediji so na osnovi navedb v več kot 1500 strani dolgem manifestu, ki ga je Breivik pred napadoma objavil na spletu, poročali, da si je ta že vnaprej pripravil govor, ki ga je nameraval prebrati na sodišču.
Dobro uro pred težko pričakovanim zaslišanjem v Oslu so se po vsej Norveški - in v znak solidarnosti tudi v drugih skandinavskih državah ter v Evropski komisiji - opoldne z minuto molka spomnili žrtev petkovih terorističnih napadov. Po vsej Norveški je skoraj pet milijonov državljanov opoldne prenehalo z delom, promet pa je obstal.
Policija medtem nadaljuje preiskavo, ki se ne odvija le na Norveškem, ampak tudi v drugih državah. Poljski varnostni organi tako preiskujejo trgovca iz Vroclava, ki naj bi Breiviku po internetu prodal kemikalije za uporabo v kmetijstvu, ki jih je potreboval za izdelavo bombe. Francoski policisti pa so v ponedeljek preiskali hišo Breivikovega očeta.
Breivik naj bi sicer na zaslišanju policistom razkril, da je načrtoval tudi napad na nekdanjo večkratno socialdemokratsko norveško premierko Gro Harlem Brundtland, ki jo v svojem manifestu označuje kot morilko naroda. V petek zgodaj popoldne je Brundtlandova nastopila na taboru na Utoyi, smrti pa naj bi ubežala, ker je napadalec pri prihodu na otok zamujal.
Postopoma prihajajo na dan tudi različne podrobnosti, ki jih je v obsežnem, 1518 strani dolgem manifestu, objavljenem na spletu nedolgo pred petkovima napadoma, zapisal 32-letni desničar.
V njem nekajkrat omenja tudi Slovenijo, ki jo izpostavlja kot evropsko državo, v kateri je bila multikulturalistična propaganda pranja možganov najmanj uspešna. Tako večkulturno neindoktrinirana država kot Slovenija je po njegovem le še Slovaška.
Slovenijo Breivik še omeni, ko piše o desničarskih strankah v Vzhodni Evropi, ki promovirajo nacionalizem, nasprotovanje EU, antisemitizem in nasprotovanje do drugih etničnih skupin, posebej Romov. V Sloveniji kot takšno izpostavi stranko SNS.
V SNS so v odzivu poudarili, da omenjanje stranke v Breivikovem manifestu nima nobene povezave z njihovim delom, saj se oni borijo za Slovence, napada na Norveškem pa obsojajo.
Breivik Slovenijo znova vsebinsko navede, ko napoveduje, da se bo v naslednjih desetletjih ena od treh velikih zahodnoevropskih držav - Nemčija, Velika Britanija ali Francija - osvobodila sedanje večkulturne hegemonije. Ko se bo to zgodilo, se bodo tej prvi osvobojeni državi, tako napoveduje Breivik, najprej pridružile "Italija, Srbija, Avstrija, Češka, Slovenija, Slovaška in še nekaj drugih držav", nato pa bodo sledile še ostale.
Breivik v manifestu poleg tega večkrat omenja nemško kanclerko Angelo Merkel, ki jo oceni kot "najmanj slabo voditeljico kakega velikega naroda", vendarle pa ji očita podporo "strahotni" ustavni pogodbi EU, ki naj bi vodila v "eurabizacijo" Evrope.
Pregon sudetskih Nemcev med drugim hvali kot dober primer tega, kako bi bilo treba rešiti problem muslimanskih priseljencev na Zahodu, ter pohvali stališča evroskeptičnega češkega predsednika Vaclava Klausa. Poleg tega mu je všeč nekdanji politični vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić, saj je skušal Srbijo osvoboditi islama.
Breivik še razkrije, da je skušal orožje in razstrelivo za svoj morilski pohod že lani nabaviti v Pragi, saj je ocenil, da je za to najbolj primerno evropsko mesto. Avgusta je celo odpotoval v češko prestolnico, a mu orožja tam ni uspelo kupiti.