Na Finskem je predstavnik policije že v soboto napovedal novo pobudo v smeri zaostritve zakonodaje glede nakupa in nošnje orožja, ki je v tej državi relativno ohlapna, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Čeprav so na Finskem v preteklosti doživeli dva krvava poboja na šolah in več drugih strelskih pohodov posameznikov ter so zahteve v tej smeri že dolgo prisotne, imajo po drugi strani močan lovski lobi in druge interesne skupine, ki so večje premike v tej smeri doslej uspeli preprečiti.
V sredini junija je sicer stopila v veljavo strožja zakonodaja - starostno mejo za samostojno posedovanje ročnega strelnega orožja so na primer zvišali s 17 na 20 let -, a je glede na prvotne predloge zelo omiljena.
Danski pravosodni minister Lars Barfoed pa je za današnjo izdajo časnika Politiken izjavil, da se mora Danska iz dogodkov na Norveškem učiti, zato je po njegovem "samoumevno", da je treba preveriti, ali bi bilo treba zaostriti prodajo umetnih gnojil.
Domnevni norveški napadalec naj bi namreč bombo, ki je v petek razdejala vladno četrt v Oslu, izdelal prav s pomočjo velike količine umetnih gnojil.
Celotna nordijska regija se bo sicer danes točno opoldne združila v minuti tišine v spomin na 93 žrtev petkovega pokola. Potem ko so to odločitev v nedeljo sprejeli na Norveškem, so se namreč iz solidarnosti enako odločile tudi vlade Švedske, Finske, Danske in Islandije.
Po vsej Skandinaviji so se v minulem desetletju razvile sicer še relativno maloštevilne, a ponekod zelo nasilne skrajne desničarske skupine. A daleč največja, najbolj brutalna in od tradicionalnih političnih strank najbolj neodvisna je skrajno desna neonacistična scena na Švedskem, iz katere je v 80. letih prejšnjega stoletja izšlo tudi več rasistično motiviranih serijskih morilcev in atentatorjev.
