Fitch bo oceno za grški dolg, ki je trenutno pri CCC in je najnižja med svetovnimi državami, začasno znižal na raven omejenega defaulta, ob poteku roka za zamenjavo obveznic pa celo na čisti default, kar pomeni DDD ali niže.
Po opravljeni zamenjavi bo Fitch oceno za nove 30-letne obveznice zvišal na raven, ki bo občutno višja in naj bi označevala nizko raven špekulativnosti, kar pa je še vedno blizu ravni ničvrednosti (junk).
Eden od elementov prostovoljnega prispevka zasebnih upnikov k reševanju Grčije bo namreč tudi zamenjava obstoječih obveznic, ki jim kmalu poteče ročnost, z novimi, ki bodo imele občutno daljšo ročnost (do 30 let) in nižjo obrestno mero, saj bodo zanje jamčile obveznice z najvišjo bonitetno oceno AAA, izdane v okviru začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF).
"Znižanje obrestnih mer in podaljšanje ročnosti za grški dolg državi vseeno ponuja okno priložnosti, da ponovno vzpostavi sposobnost odplačevanja obveznosti, čeprav so pred njo veliki izzivi," so ob sicer zapisali v Fitchu.
Ekonomist Igor Masten je medtem za STA ocenil, da četrtkov dogovor sicer pomeni presturkturiranje grškega dolga, nikakor pa ne gre za selektivni bankrot. Dogovor je po njegovem kratkoročno zadovoljil finančne trge, za dolgoročno rešitev dolžniške krize Grčije pa bo potrebna predvsem razvojna pomoč.
Grški finančni minister Evangelos Venizelos je izrazil "veliko olajšanje" nad četrtkovim dogovorom voditeljev držav v območju evra, potem ko je grški premier George Papandreu že v četrtek pozdravil podporo in izraz kolektivne volje območja evra za nov program pomoči Grčiji in dogovor o dodatnih orodjih za učinkovit odgovor na dolžniško krizo v območju evra.
Kot je zatrdil, postavlja program Grčijo na vzdržno dolžniško pot, kar zmanjšuje breme za grške ljudi, ki so ponosno, ustvarjalno in podjetno ljudstvo. Prosijo le, da se državi omogočijo velike spremembe v smeri vzdržnega in konkurenčnega gospodarstva, tako da bo Grčija verodostojna država.
Nemški mediji so glede dogovora in vloge, ki jo je pri tem odigrala nemška kanclerka Angela Merkel, razdeljeni. Medtem ko nekateri dogovor ocenjujejo kot uspeh, drugi menijo, da gre le za nov reševalni paket oziroma za izraz grške nezmožnosti odplačevanja dolga.
Merklova je kritike na svoj račun danes suvereno zavrnila - označila se je za "strastno Evropejko". "Če bi imela za vse toliko strasti, kot je imam za Evropo, bi moj dan trajal 48 ur," je dejala na novinarski konferenci v Berlinu in dodala: "To je strast a la Merkel in je precej močna."
Kanclerka je prepričana, da je treba podpreti evro. "Naša zgodovinska naloga je podpreti evro. Je del uspeha Nemčije. Evropa brez evra ni več mogoča," je dejala Merklova, ki je prepričana, da bo državam članica evrskega območja to tudi uspelo. "Vsaka članica območja evra ve, kaj je njena odgovornost," je dodala.
Portugalski finančni minister Vitor Gaspar je medtem v portugalskem parlamentu ocenil, da je načrt o drugem svežnju pomoči Grčiji "odločilen prispevek" k učvrstitvi območja skupne evropske valute in pomoči Portugalski pri premagovanju njenih dolžniških težav.
Dogovor je pozdravila tudi irska vlada. Prepričani so, da bo zdaj že nekdanji keltski tiger na račun dogovora voditeljev evroskupine, ki tudi za Irsko in Portugalsko predvideva znižanje obrestnih mer za posojila v okviru začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF), privarčeval več sto milijonov evrov.
Zadovoljni so tudi v Španiji, ki je po mnenju analitikov ena od držav, ki bi lahko sledile Grčiji. Španska vlada ocenjuje, da bo dogovor preprečil morebitno širjenje dolžniških težav v območju skupne evropske valute. "Evropa je s tem dogovorom zmagala. Okrepili smo gospodarsko in monetarno unijo," je dejal tiskovni predstavnik vlade Jose Blanco.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pa je sporočil, da so voditelji območja evra v četrtek sprejeli odločitve, ki bodo območju skupne evropske valute pomagale odgnati nevihto, ki je divjala v minulih nekaj mesecih. Ob tem je opozoril, da bo treba opraviti še veliko dela v vseh kotičkih Evrope.
Četrtkovo dogajanje v Bruslju je odmevalo tudi v Sloveniji. Poslanec SNS Bogdan Barovič je kritičen do novega svežnja pomoči Grčiji. "S pomočjo Grčiji rešujemo nemške in francoske banke, pa še kakšen njihov vlak zraven, verjetno," je prepričan. Predsednik SDS Janez Janša pa je prek Twitterja zapisal, da vrh evroskupine glede Grčije ni imel veliko možnosti. Prej bo prišlo do spremembe pravil, bolje za evro in EU, meni.
Grčija naj bi v okviru dodatne finančne pomoči iz javnih virov iz EFSF dobila okoli 109 milijard evrov. Kot pogoj za nova sredstva so voditelji v izjavi ob koncu vrha navedli strogo in dosledno izvajanje varčevalnih in reformnih ukrepov.
Voditelji so se dogovoril tudi za podaljšanje ročnosti prihodnjih posojil za Grčijo s sedem let in pol na najmanj 15 let in do 30 let z desetletnim moratorijem, ter za znižanje obrestnih mer za posojila na okoli 3,5 odstotka. Ti ugodnejši pogoji bodo veljali tudi za Portugalsko in Irsko.
Prispevek zasebnih upnikov k reševanju Grčija naj bi do sredine 2014 medtem znašal 54 milijard evrov, do konca 2020 pa naj bi ti k dolžniški razbremenitvi Grčije prispevali 135 milijard evrov. V izjavi vrha pa se omenjata številki 50 milijard evrov za obdobje 2011-2014 in 106 milijard evrov za obdobje 2011-2019.
