c S

Predlog novega zakona o funkcionarjih v javni razpravi

25.07.2011 07:42 Ljubljana, 22. julija (STA) - V javni razpravi je predlog novega zakona o funkcionarjih. Z njim naj bi na novo uredili pravico do prejemanja nadomestila plače po prenehanju funkcije, in sicer tako, da bi znižali osnovo za izračun višine nadomestila in skrajšali čas, v katerem bodo bivši funkcionarji lahko prejemali nadomestilo.

Veljavna ureditev za poslance, predsednika vlade, ministre in generalnega sekretarja vlade dopušča prejemanje nadomestila še leto dni po prenehanju funkcije. Nadomestilo pa se jim odmeri v višini plače, ki bi jo prejemali, če bi opravljali funkcijo, torej od plače z dodatki.

Po predlogu novega zakona bi jim nadomestilo izplačevali v višini osnovne plače, določene za funkcijo, ki so jo opravljali. Časovno obdobje, v katerem bi bili upravičeni do nadomestila, bi skrajšali na šest mesecev. Še krajše od šestih mesecev pa bi bilo za funkcionarje, ki funkcije ne bi opravljali cel mandat. Če bi funkcijo opravljali do štiriindvajset mesecev, bi se jim namreč priznala pravica do nadomestila največ za dva meseca.

Zakonski predlog tudi predvideva, da bi funkcionarju, ki bi se po prenehanju funkcije v roku 30 dni vrnil k prejšnjemu delodajalcu ali sklenil delovno razmerje z novim, za vmesno obdobje pripadlo nadomestilo v višini njegove plače za pretekli mesec.

Državnim sekretarjem bi po zaključenem celotnem mandatu nadomestilo pripadalo najdlje dva meseca. Prav toliko časa bi ga lahko prejemali tudi župani, ki so to funkcijo opravljali celoten mandat ali več. V primerjavi s sedanjo ureditvijo bi torej obojim obdobje, ko bi jim pripadlo nadomestilo, skrajšali za mesec dni.

Možnost dvomesečnega prejemanja nadomestila predlog predvideva tudi za funkcionarje v drugih državnih organih, ki posebej niso navedeni, mednje pa sodijo denimo predsednik protikorupcijske komisije, informacijski pooblaščenec, pa tudi predsednik državnega sveta.

Sicer pa predlog novega zakona o funkcionarjih med drugim ureja tudi njihove pravice med opravljanjem funkcije, med drugim plačilo za nepoklicno opravljanje funkcije.

Višina plačila za opravljanje funkcije podpredsednika državnega sveta bi lahko mesečno znašala največ tretjino osnovne plače podpredsednika državnega zbora, plačilo državnih svetnikov pa največ tretjino osnovne plače na plačni lestvici najnižje uvrščenega poslanca.

Plače županov in podžupanov, ki funkcijo opravljajo poklicno, so vključene v enoten plačni sistem v javnem sektorju, zakonski predlog pa vključuje še določbe za plačilo nepoklicnega opravljanja županske funkcije. Nepoklicnemu županu bi pripadla polovica plače, ki bi jo prejemal, če bi funkcijo opravljal poklicno.

Podobna rešitev je predlagana tudi za podžupane, le da bi bilo njihovo plačilo za nepoklicno opravljanje funkcije v višini tretjine plače, ki bi jo prejemali kot poklicni podžupani. Mesečno plačilo občinskih in mestnih svetnikov pa bi lahko znašalo največ eno desetino osnovne plače župana, ki bi jo ta prejemal, če bi funkcijo opravljal poklicno.

Za občinske funkcionarje plačilo sedaj ureja zakon o lokalni samoupravi. Ta med drugim določa, da letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 15 odstotkov plače župana.

Kot je navedeno v obrazložitvi zakona, si predlagatelji od njegovih rešitev obetajo manjšo porabo javnih sredstev, predvsem na račun omejitev pri nadomestilih. Po podatkih, ki so jih posredovali iz urada vlade za komuniciranje, so nadomestila nekdanjim vladnim funkcionarjem državo letos stala okoli 46.500 evrov.

Nadomestilo plače za junij so dobili nekdanji minister Henrik Gjerkeš, nekdanji državni sekretar Damijan Pavlin ter nekdanja poslanka Cveta Zalokar Oražem. Od treh ministric Zares, ki so odstopile, se je nekdanja kulturna ministrica Majda Širca vrnila med poslance, nadomestilo pa bosta prejemali nekdanji ministrici za gospodarstvo in javno upravo Darja Radić in Irma Pavlinič Krebs.

Od njihovih državnih sekretarjev je vlogo za pravico do nadomestila plače vložil nekdanji državni sekretar z ministrstva za kulturo Stojan Pelko. Tina Teržan z ministrstva za javno upravo se je vrnila na svoje prejšnje delovno mesto v direktoratu za investicije in nepremičnine na ministrstvu. Janka Burgarja pa je vlada ponovno imenovala za državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu.

Nadomestilo plače bo prejemal tudi Vito Rožej, ki se je od poslanskih klopi moral posloviti po vrnitvi Širce v DZ.