Kot je junija ob začetku javne obravnave predloga novega energetskega zakona pojasnila tedanja ministrica za gospodarstvo Darja Radić, je precej sprememb vezanih na uveljavljanje evropskih direktiv in uredb. Predlog zakona je razdeljen na devet poglavij in ima več kot 560 členov.
Med drugim na področju elektrike in zemeljskega plina uvaja izvensodno reševanje sporov med odjemalci in dobavitelji, predvidena je še hitrejša menjava dobavitelja in uvedba naprednih merilnih sistemov. Uvaja tudi ločitev tržne dejavnosti proizvodnje in dobave od operaterja prenosnega sistema.
Hkrati uvaja izdelavo energetske izkaznice za vse javne stavbe z uporabno površino večje od 250 kvadratnih metrov, nove stavbe, predvsem javne, pa bodo morale po letu 2015 imeti energetsko izkaznico nameščeno na fasado.
Predlog zakona za linijsko infrastrukturo (plinovodi, daljnovodi) uvaja tudi celo vrsto poenostavitev za njihovo umeščanje v prostor, ukinja se energetsko dovoljenje - njegovo vsebino so namreč prenesli v pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta.
Minister Žarnić, organizacija Cipra in javni zavod Triglavski narodni park so danes ministrstvo pozvali k črtanju 565. člena zakona, ki da daje možnost gradnje elektrarn na reki Soči. Omenjeni člen ni usklajen z ministrstvom za okolje, je pojasnil minister in ocenil, da je z vidika ohranjanja naravne dediščine nesprejemljiv, nesistemski in neustaven.
Da je treba javno razpravo novega energetskega zakona podaljšati, sta le nekaj dni po začetku javne obravnave izpostavili Gospodarska zbornica Slovenije in Energetska zbornica Slovenije. Želja zbornic je bila sicer, da bi bila obravnava podaljšana do konca oktobra.
Zbornici sta zahtevali tudi, da se do omenjenega datuma podaljša tudi javna razprava o nacionalnem energetskem programu - tega je ministrstvo v javno obravnavo dalo 10. junija, javno razpravo o njem pa podaljšalo do 15. oktobra.
