Od 84 poslancev in senatorjev jih je 34 že bilo obsojenih zaradi kaznivih dejanj, od obrekovanja do mafijskega združevanja in slabega upravljanja z javnimi sredstvi, zaradi česar morajo zdaj seči v svoj žep, piše časnik.
Na seznamu je moč najti poslanko Demokratske stranke Rito Bernardini, ki so jo obsodili zaradi razdeljevanja marihuane na demonstracijah za legalizacijo mehkih drog, predsednika Severne lige Umberta Bossija, ki so ga obsodili na osem mesecev zapora v podkupovalni aferi Enimont, senatorja Ljudstva svobode Marcella Dell'Utrija, ki si je zaradi sodelovanja z mafijo prislužil sedem let zaporne kazni.
Od parlamentarcev vladajočega Ljudstva svobode jih ima s sodno vejo oblasti tako ali drugače opravka 49. Na seznamu vodi njihov predsednik in premier Silvio Berlusconi zoper katerega teče šest postopkov.
Iz vrst največje opozicijske stranke Demokratske stranke je v sporu s pravico 11 parlamentarcev, vključno s senatorjem Albertom Tedescijem, ki ga obtožujejo korupcije pri oddaji javnih naročil v zdravstvenem sistemu v Apuliji. Prav v teh dneh so ga senatorji ubranili pred aretacijo, ko so nasprotovali odvzemu njegove imunitete.
Med regijami vodi Sicilija, saj je kar vsak tretji regionalni poslanec v preiskavi, obtožen ali pa že obsojen.
Iskanje vzporednic z akcijo Čiste roke z začetka 90. let je sprožila aretacija poslanca Ljudstva svobode Alfonsa Pape, ki ga neapeljski tožilci obtožujejo povezav s tajno ložo P4 in sprejemanja podkupnin v zameno za izdajanje tajnih informacij o preiskavah zoper podjetnike.
Na seznami domnevnih članov tajne lože je tudi nekdanji svetovalec ministra za finance Giulia Tremontija Marco Milanese, ki mu neapeljski tožilci prav tako očitajo korupcijo v povezavi z izdajanjem zaupnih informacij.
Italijanska vlada sicer razmišlja o krčenju stroškov v parlamentu z zmanjšanjem števila poslancev s 630 na 250 in senatorjev s 315 na 250, hkrati pa naj bi učinkovitost sprejemanja zakonov povečali s skrajšanjem nujnega postopka in ukinitvijo popolne dvodomnosti. Po novem bi senat odločal le še o najpomembnejših zakonih, na primer o ustavnih spremembah.
