Našli smo skupno rešitev za težave v območju evra, je po koncu izrednega vrha evroskupine dejal predsednik Evropskega sveta Hermana Van Rompuy. Šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je ocenil, da so voditelji oblikovali zelo verodostojen sveženj.
Grčija naj bi v okviru dodatne finančne pomoči iz javnih virov iz začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF) dobila okoli 109 milijard evrov. Kot pogoj za nova sredstva so voditelji v izjavi ob koncu vrha navedli strogo in dosledno izvajanje varčevalnih in reformnih ukrepov.
Voditelji so se dogovoril tudi za podaljšanje ročnosti prihodnjih posojil za Grčijo s sedem let in pol na najmanj 15 let in do 30 let z desetletnim moratorijem, ter za znižanje obrestnih mer za posojila na okoli 3,5 odstotka. Ti ugodnejši pogoji bodo veljali tudi za Portugalsko in Irsko.
Voditelji so vzeli na znanje tudi prostovoljno udeležbo zasebnega sektorja pri reševanju grške dolžniške krize. Po navedbah Inštituta za mednarodne finance (IIF), v okviru katerega so se banke dogovarjale o prispevku k pomoči Grčiji, naj bi pri tem sodelovalo 90 odstotkov zasebnih upnikov.
Prispevek zasebnih upnikov naj bi do sredine 2014 znašal 54 milijard evrov, do konca 2020 pa naj bi ti k dolžniški razbremenitvi Grčije prispevali 135 milijard evrov. V izjavi vrha pa se omenjata številki 50 milijard evrov za obdobje 2011-2014 in 106 milijard evrov za obdobje 2011-2019.
Pri tem bodo zasebni upniki uporabili možnost zamenjave obstoječih obveznic, ki jim kmalu poteče ročnost, z novimi, ki bodo imele občutno daljšo ročnost (do 30 let) (bond exchange), prenosa prihodka od zapadlih obveznic v nove obveznice (roll-over) in možnosti odkupa grških obveznic v sodelovanju z grškimi oblastmi in članicami območja evra (buyback).
Ob tem so voditelji držav z evrom jasno poudarili, da je grški primer s tega vidika izjemen in da terja enkratno rešitev. Vse ostale članice območja evra so se namreč trdno zavezale, da bodo spoštovale svoje dolžniške obveznosti.
Voditelji so pozvali tudi k celoviti strategiji za rast in nove naložbe v Grčiji, kar so Van Rompuy, Barroso in grški premier George Papandreu na skupni novinarski konferenci označili kot Marshallov načrt za Grčijo in s tem spomnili na načrt obnove Evrope po drugi svetovni vojni.
Pomemben del dogovora o dodatni pomoči Grčiji je tudi okrepitev učinkovitosti in prožnosti EFSF. Mehanizem se bo po novem lahko sprožal tudi kot preventivni ukrep za preprečevanje resnih finančnih in dolžniških težav v območju evra in ne bo več le izhod v skrajni sili.
EFSF bo lahko nastopal tudi na sekundarnem trgu dolžniških instrumentov članic evrskega območja, da bi se tako preprečilo širjenje dolžniških težav. Predpogoj za to bo ocena Evropske centralne banke (ECB), da obstajajo izredne razmere, prav tako pa bo za tak poseg potrebno soglasje sodelujočih držav.
Članice območja evra so se zavezale tudi, da bodo najpozneje do 2013 znižale javnofinančne primanjkljaje pod tri odstotke bruto domačega proizvoda in skozi strukturne reforme odgovorile na izzive konkurenčnosti ter na makroekonomska neravnovesja.
Premier Pahor je ob odhodu z vrha evroskupine v Bruslju poudaril, da je Slovenija tik pred tem, da prihodnji teden na ravni vlade sprejme dokončni predlog rebalansa proračuna, in da je celoten vtis z vrha, ki ga odnaša s seboj, vtis pomembnosti obvladovanja javnih financ.
Ob tem je spomnil, da je finančnemu ministru Francu Križaniču že naročil, da če lahko predlagatelji rebalansa proračuna vladi do četrtka dajo še kakšno možnost, da postrga pri izdatkih tam, kjer se to ne bi poznalo pri socialni povezanosti in konkurenčnosti, potem naj to storijo.
Izredni vrh je po njegovih besedah prinesel spoznanja, ki so zelo pomembna za nadaljnje ravnanje pri obvladovanju primanjkljaja in javnega dolga. "To je stvar, na katero moramo biti sedaj absolutno pozorni in ji podrediti praktično vse politične premisleke in odločitve," je poudaril.
Ob tem je izpostavil, da pomoč državam v težavah v območju evra "ni le element solidarnosti, ampak tudi element sebičnosti", saj države s pomočjo Grčiji, Irski in Portugalski pomagajo tudi sebi. Opozoril je tudi, da bodo o usodi tistih, ki svojih dolgov ne bodo obvladovali, odločali drugi.
Premier je ocenil, da je je bil današnji sestanek voditeljev držav v območju evra pomembnejši, kot se zdi. Označil ga je za sestanek "strateškega pomena". "Ne rečem, da je s tem konec problemov, o tem bi težko sodil, vendar pa bi se ti poglobili, če se dan ne bi končal tako, kot se je," je dejal.
Premier razume, da bo slovenska javnost vprašala, zakaj mora Slovenija Grčiji že drugič pomagati z več sto milijoni evrov. "Zato, ker bi padec grških financ pomenil začetek padanja domin, ki se ne bi ustavilo samo pri državah, ki jih EU in mednarodna skupnost poznata kot države v težavah," je odgovoril.
Slovenija je sicer po besedah predsednika vlade tudi po padcu pokojninske reforme še vedno država, ki je "na varni strani javnofinančnega radarja". Vendar pa je cena denarja zaradi padca pokojninske reforme ta hip za Slovenijo nekoliko višja, kot je bila prej, je opozoril Pahor.
Prav tako je opozoril, da je Slovenija ta hip takoj za Grčijo med tremi najslabšimi državami po problemu vpliva pokojnin za finančno stabilnost. Ko bo Grčija z reformami ta problem rešila, pa bo čisto na dnu. Zato je premier vesel, da se doma še naprej razpravlja o tem.
Prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je danes v Bruslju pozdravila dogovor o novi pomoči Grčiji in stabilizaciji razmer v območju evra kot "celosten in konstruktiven". Ob tem je zatrdila, da bo IMF še naprej igral svojo vlogo v procesu pomoči Grčiji, a seveda po svojih pravilih.
Prvi mož ECB Jean-Claude Trichet pa je menil, da dogovor o dodatni pomoči Grčiji ne bo povzročil "kreditnega dogodka", ko bi se začela unovčevati zavarovanja za grški dolg in kar bi lahko pripeljalo do hitrega širjenja dolžniške krize. Ni pa izključil možnosti, da bodo trgi dogovor tolmačili kot selektivni bankrot.
V Bruslju so se sicer ob koncu vrha pojavile informacije o možnosti še enega vrha evroskupine 12. avgusta, če bodo razmere to zahtevale.
