c S

Zahtevkov za revizijo javnih naročil letos skoraj za tretjino več

22.07.2011 08:20 Ljubljana, 21. julija (STA) - Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil ima na današnji dan v primerjavi z letom 2010 kar za 32,5 odstotka večji pripad zadev, so pojasnili za STA. Kljub temu zagotavljajo, da so vsi zahtevki za revizijo in pritožbe rešeni v okviru zakonsko določenih rokov.

"Na današnji dan ima Državna revizijska komisija glede na število zadev, ki jih rešuje, v primerjavi z letom 2010 32,5 odstotka večji pripad zadev, kar se seveda odraža v večjem številu nerešenih zadev," so opozorili.

Ob vprašanju o številčnih podatkih o tem, koliko zahtevkov je bilo letos rešenih in koliko med njimi zavrnjenih, pa navajajo, da statistične podatke pripravljajo konec leta, zato s točnimi podatki zaenkrat ne razpolagajo.

Po mnenju predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa je veliko število zahtevkov za revizijo nedvomno odraz razmer na trgu. "Trg je neizprosen in vsak želi priti do posla. Na eni strani imamo naročnika, državo v najširšem pomenu, ki razpolaga z določenimi sredstvi, in po drugi strani veliko število ponudnikov, ki si na vsak način želijo priti do posla," je dejal za STA. "V krizi, ko postaja država še edini plačnik določenih storitev, ki jih tudi sama naroča, se to pozna," je dodal.

Po drugi strani pa je, kot opozarja že Komisija za preprečevanje korupcije, izpostavil "potencialno razdelitev trga". "Pri javnih naročilih včasih prihaja do tega, da je določen trg omejen samo na določene ponudnike in potem sili manjše in srednje ponudnike, da se začnejo združevati, če želijo sploh biti konkurenčni," opozarja Šoltes.

"Ena od nevarnosti takšnega sistema so t. i. centralna ali združena javna naročila, ki dolgoročno potem predstavljajo nevarnost za srednja in mala podjetja. To potencialno ustvarja monopole in kartelne povezave," je pojasnil.

Možnost za pritožbo mora vedno obstajati, meni. Vendar bi bilo po njegovih besedah dobro, če bi naročnik čim bolje pripravil razpisno dokumentacijo, ki bo neizbrane ponudnike odvrnila od revizije.

V težavah pri izvajanju javnih naročil zaradi številnih pritožb na izbiro izvajalca nekateri vidijo tudi vzroke za slabo črpanje iz kohezijskega sklada. Kot je minuli teden za STA dejala direktorica Urada za kohezijsko politiko v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko Mateja Čepin, o pritožbah odloča Državna revizijska komisija, ki je z njimi dobesedno zasuta.